SL/Prabhupada 0251 - Gopije so Krišnove večne družabnice



Lecture on BG 2.6 -- London, August 6, 1973

Celoten napotek v Bhagavad-gīti je: Ne deluj zase, deluj za Krišno. Tudi v boj za Krišno, ali kaj podobnega... Tako kot gopije. Gopije so bile očarane nad Krišno. Krišna je bil mlad fant, zelo lep in gopije so bile mlada dekleta. To je ta neznatnost... V bistvu, so gopije Krišnove večne družabnice. Ānanda-cinmaya-rasa-pratibhāvitābhiḥ (Bs. 5.37). Njegova ekspanzija, Krišnova ekspanzija užitka. Namenjene so za Krišnovo uživanje. To niso navadne ženske. Površno rečeno, da nas naučijo, kako ljubiti Krišno, ne glede na karkoli... Zato so gopije, opolnoči, ko so bile pritegnjene h Krišni... Krišna je igral na flavto, kar jih je privabilo, da so zapustile domove. Nekatere od njih so bile zaklenjene. Celo svojim življenjem so se odpovedale. Tako zelo so bile pritegnjene k Njemu. Sedaj, tovrstno obnašanje, če se mlada dekleta... Po vedski civilizaciji sodeč, gopije, brez očetove zaščite ali zaščite moža, brata, ne morejo zapustiti doma. Ne, ne smejo. Še posebej ob polnoči ne. Tako da, je bilo to v nasprotju z vedskim principom. Smatra se za vrsto prostitucije. Toda, ker je bilo to storjeno za Krišno, gospod Caitanya Mahāprabhu priporoča, ramyā kācid upāsanā vraja-vadhubhiḥ kalpitā: "Ne obstaja boljše oblike čaščenja, kot to, ki je bilo vzpostavljeno s strani gopij. Vraja-vadhu. Najbolj strašno. Za mlado dekle, da zapusti zavetje moža, očeta, da gre k drugemu mlademu možu, vedska kultura to smatra za najbolj strašno. Toda vseeno, ker je bil v centru Krišna, se to smatra za najvišjo obliko čaščenja. To je zavest Krišne. Moramo se naučiti, kako delovati zgolj za Krišno, kako ljubiti zgolj Krišno. Potem bo naše življenje uspešno. In človeško življenje... Ker smo prišli z Vaikuṇṭhe pred toliko milijoni in milijoni let nazaj. Anādi karama-phale. Anādi pomeni pred kreacijo. Mi, živa bitja, smo večni. Tudi ko je kreacija po toliko milijonih in trilijonih let popolnoma uničena, živa bitja niso. Na hanyate hanyamāne śarīre (BG 2.20). Ostanejo. Ko bo celotna kozmična manifestacija uničena, bodo živa bitja ostala v telesu Viṣṇuja. Ko bo ustvarjena naslednja kreacija, bodo spet prišli nazaj, zato, da bi uresničili svoje želje. Prava želja je, kako iti domov, nazaj k Bogu.

Tako da, ta priložnost je dana. Če se v tem življenju, v človeški obliki, ta priložnost napačno uporabi, je to zelo, zelo riskantno. Ponovno bomo morali sprejeti krog rojstva in smrti. In ne zgolj to, če svoje življenjske misije ne uresničimo, bo znova prišlo do popolnega uničenja celotne kreacije in mi bomo morali ostati v telesu Viṣṇuja za milijone in trilijone let. Zatem bomo znova prišli nazaj. Zato se to imenuje anādi karama-phale. Anādi pomeni "pred začetkom kreacije." To se zdaj dogaja. Krišna pride osebno, z namenom, da bi podučil ta neumna živa bitja. Krišna je precej neučakan s tem, da bi nas peljal nazaj domov, nazaj k Bogu. Ker smo delčki Krišne. Recimo, da tvoj sin pohajkuje po ulicah, nisi nervozen, "Oh, lahko se mu kaj zgodi, kakšna nesreča, v kateri bo ubit." Tako da, pojdi, poskušaj izvedeti. Podobno tej, je Krišnova pozicija. V tem materialnem svetu trpimo življenje za življenjem. Duḥkhālayam aśāśvatam (BG 8.15). Ta prostor je nesrečen. Toda māyā je iluzija, zaradi katere sprejmemo te nesrečne pogoje v življenju, kot da je to sreča. To imenujemo māyā. Toda je... V tem materialnem svetu ni sreče. Vse je bedno. Prej ko razumemo, da je vse, v tem materialnem svetu, bedno in prej ko se pripravimo, da bomo zapustili ta materialni svet in šli nazaj domov, nazaj k..., to je naš pomen. Drugače, bo vse, kar delamo, preprosto bomo poraženi. Ker nam manjka cilj. Na te viduḥ svārtha-gatiṁ hi viṣṇum (SB 7.5.31). Durāśayā. Mi smo, kot upanje nasproti upanju - nekaj, kar ne bo nikoli izpolnjeno - tu si skušamo prilagoditi stvari, tako da bi bili srečni brez zavesti Boga. Nikoli ne bo... Na te viduḥ svārtha-gatiṁ hi viṣṇuṁ durāśayā. Durāśayā pomeni "upanje, ki ne bo nikoli izpolnjeno."