SL/Prabhupada 0383 - Gaura Pahu Smisel
Purport to Gaura Pahu -- Los Angeles, January 10, 1969
Gaura pahū nā bhajiyā goinu, prema-rathana-dhana helāya hārāiṅu. To je še ena pesem Narottama dāsa Ṭhākure. Pravi: "S tem ko nisem častil Gospoda Caitanye sem storil duhovni samomor." Gaura pahū nā bhajiyā goinu. Gaura pahū pomeni "Gospod Caitanya." ā bhajiyā, "brez da bi častil." Goinu, "sem storil duhovni samomor." In adhane yatane kari dhanu tainu. "Zakaj sem storil duhovni samomor? Ker se ukvarjam z nečim ničvrednim zanemarjujoč pravi smisel življenja." Adhana pomeni ničvredne stvari. In dhana pomeni dragocenosti. Torej, vsi izmed nas, zanemarjamo svoj duhovni razvoj, se ukvarjamo z zadovoljevanjem materialnih čutil in tako zapravljamo priložnost tega človeškega telesa, da bi se dvignili na duhovno raven. To človeško telo je posebej dano pogojeni duši, da izkoristi priložnost za duhovni razvoj. In tako vsak, ki ne skrbi za duhovni razvoj dela duhovni samomor. Duhovni samomor pomeni, da pozabimo nase, kot duhovno dušo. To je duhovni samomor. V živalskem življenju je pozaba polna. Pod nobenimi pogoji jih ne moremo opomniti, da niso to telo, da so različni od tega telesa. Samo v tej človeški obliki telesa, človeški življenjski obliki, lahko razumem da nisem to telo, da sem duhovna duša. S petjem Hare Kṛṣṇa, vsak lahko z lahkoto razume to dejstvo, in s čaščenjem Gospoda Caitanye. sledenjem Njegovih načel lahko poje Hare Kṛṣṇa in z lahkoto pride na raven duhovnega razumevanja. A Narottama dāsa Ṭhākura v našem imenu pravi da to zapostavljamo. In tako delamo duhovni samomor.
Nato pravi prema-rathana-dhana helāya hārāiṅu. Duhovno življenje pomeni razviti pravo ljubezen. Vsakdo omenja ljubezen. Toliko reklam, toliko objav, "ljubezen, ljubezen." Ampak to ni ljubezen. To je iluzija. To je vse poželenje. Ljubezen do opijanja, ljubezen do spolnosti, ljubezen do... To se dogaja. Prava ljubezen pomeni... Ljubezen, ta beseda, se lahko uporabi samo za Kṛṣṇo, za Boga. Kajti za ta namen smo ustvarjeni. Ljubiti pomeni ljubiti Kṛṣṇo. To je zaželjeno. To je duhovna ljubezen. Prema-rathana. Lahko bi dosegel to stopnjo ljubezni, ampak jo zavračam. Torej delam duhovni samomor. In to se dogaja zaradi mojih preteklih slabih dejanj. Vsakdo, ki ima to materialno telo, ga ima zaradi preteklih slabih dejanj. Včasih pravimo dobra dejanja. V bistvu, vse dokler imamo to materialno telo ni dobrih dejanj. Dobra dejanja pomenijo nič več materialnega telesa. To je dobro dejanje. Drugače vzemimo kot dejstvo, da celo Brahmā, ki je glavno živo bitje v tem univerzumu in ima ogromno let življenjske dobe, vso moč, še vedno, se smatra to kot slaba dejanja, ker ima materialno telo. Mi se potapljamo, vse globje in globje, eno telo za drugim, s svojimi slabimi dejanji. V Bhāgavati je prav tako rečeno, da oni ne vedo, da bodo z aktivnostmi zadovoljevanja čutil dobili drugo telo. In to telo je vir materialnih tegob. Ker imam to telo imam glavobol, bolečine v trebuhu. Boli me to in ono. Takoj pa, ko smo ven iz tega materialnega telesa, ni več materialnih tegob. Preprosto radostno življenje. Brahma-bhūtaḥ prasannātmā (BG 18.54). Prasannātmā pomeni radostno, takoj ko dosežemo duhovno življenje. Zaradi mojih preteklih dejanj, zapravljam to priložnost. Apana kara mada seva...
Zakaj se to dogaja? Sat-saṅga chāḍi khainu asatyera vilāsa. "Odrekel sem se družbi bhakt, in družim se z običajnimi nesmisleži." Asatyera. Asat and sat. Sat pomeni duhovno. In asat pomeni materialno. Druženje z materialno navezanostjo pomeni zapletenost v to materialno, pogojeno življenje. Torej se moramo družiti z bhaktami. Satāṁ prasaṅgād mama vīrya-saṁvido (SB 3.25.25). O Bogu lahko razumemo samo v družbi bhakt. Zato mi vzpostavljamo to Gibanje za zavest Krišne, to skupnost. Dejansko, lahko vidite, oseba, ki pride v to skupnost, v parih dneh druženja, v parih tednih, postane zavestna, si zaželi iniciacije in nadaljnega napredka. Družba je torej zelo pomembna, Tisti, vodijo različne centre in templje, morajo biti zelo odgovorni, zato ker je vse odvisno od njihovih iskrenih dejavnosti in karakterja. Če niso iskreni potem ne bo nobenega učinka. Nekdo lahko pride in se druži z nami, ampak če nismo iskreni, ne bo nobenega učinka. Če pa so bhakte iskreni, potem se bo vsak, ki bo prišel v stik z njimi spremenil. To je skrivnost. Sat-saṅga chāḍi asatyera vilāsa. In v trenutku, ko zapustimo družbo teh bhakt, nas bo ujela māyā. Takoj, ko zapustimo to družbo, māyā pravi "Ja, pridi v mojo družbo." Biti brez družbe, nihče ne more ostati nevtralen. To ni mogoče. Moramo se družiti ali z māyo ali s Kṛṣṇo. Vsi bi morali biti zelo resni glede družbe bhakt, družbe Kṛṣṇe. Kṛṣṇa pomeni...
Ko govorimo o Kṛṣṇi, "Kṛṣṇa" pomeni Kṛṣṇa s Svojimi bhaktami. Kṛṣṇa ni nikoli sam. Kṛṣṇa je z Rādhārāṇī. Rādhārāṇī je z gopījami. In Kṛṣṇa je z pastirčki. Mi nismo impersonalisti. Ne vidimo Kṛṣṇe samega. Podobno, Kṛṣṇa pomeni Kṛṣṇa z Njegovimi bhaktami. Zavest Kṛṣṇe pomeni druženje s Kṛṣṇovimi bhaktami. Viṣaya viṣama viṣa satata khāinu. Pesnik pravi: "Vedno sem pil najnevarnejši strup zadovoljevanja čutil." Viṣaya viṣama viṣa. Viṣaya pomeni zadovoljevanje čutil. Prehranjevanje, spanje, razmnoževanje in branjenje. Temu se reče viṣaya. In viṣama pomeni nevarno. In viṣa pomeni strup. Če se samo ukvarjamo s temi štirimi načeli življenja, ravno tako kot živali. Se to smatra preprosto kot pitje strupa. To je vse. Viṣaya viṣama satata khāinu. "Vem, da je to strup, ampak sem tako zastrupljen, da samo še pijem ta strup, vsak trenutek." Gaura-kīrtana-rase magana nā painu. "In zato se ne morem zatopiti v gibanje saṅkīrtane, ki ga je začel Gospod Caitanya." In to je dejansko res. Tisti, ki so preveč navezani na materialni način življenja, ali pa vedno pijejo strup zadovoljevanja čutil, njih ne privlači gibanje saṅkīrtane.
Na samem koncu, Narottama dāsa Ṭhākura obžaluje. On predstavlja nas same. Če nekdo pride do te točke obžalovanja, je to zelo dobro. V trenutku se prečisti. Obžalovanje pomeni prečiščenje. Pravi, keno vā āchaya prāṇa kichu bali... "Zakaj živim? Ne družim se z bhaktami, ne sodelujem v gibanju saṅkīrtane. Ne razumem kaj Kṛṣṇa sploh je. Ne razumem kaj je Gospod Caitanya. Zakaj sploh živim?" To je obžalovanje. "Kaj je moja sreča? Kakšna je stopnja moje sreče? Zakaj sploh živim?" Narottama dāsa kena nā gela. "Zakaj nisem umrl že dolgo, dolgo nazaj? Moral bi umreti. Kaj je namen mojega življenja?" To ni obžalovanje Narottama dāsa Ṭhākure. Vsakdo izmed nas bi moral tako misliti, "Če se ne morem družiti z bhaktami, če ne razumem kaj je Gibanje za zavest Kṛṣṇe, če ne pridem v stik z Gospodom Caitanyo in Njegovimi družabniki, potem bi bilo zame bolje, da umrem. In ni drugega zdravila."