SL/Prabhupada 0516 - Lahko dosežete svobodno življenje - to ni zgolj neka zgoda ali fantastika



Lecture on BG 7.1 -- Los Angeles, December 2, 1968

Prabhupāda: Govindam ādi-puruṣaṁ tam ahaṁ bhajāmi (Bs. 5.29). Bhakte: Govindam ādi-puruṣaṁ tam ahaṁ bhajāmi. Prabhupāda: Častimo Vsevišnjo Božansko Osebnost, Govindo. To je naš posel. Kakšen je učinek čaščenja Govinde? Tako kot se ljudje trudijo, da bi šli na luno, to je zelo majhen učinek. Tudi, če gredo na luno, jim to ne bo prav koristilo, ker znanstveniki pravijo, da je temperatura na luni pod 200 stopinj. Če ne moremo prenašati mraza tega planeta, kaj nam bo koristilo, če bomo šli na luno? In luna je najbližji planet. Obstaja tudi več milijonov drugih planetov in znanstveniki pravijo, da bi dosegli najbolj oddaljeni planet v 40 000 letih. In kdo bo živel štirideset tisoč let in se vrnil nazaj?

To so praktične težave, zato jih imenujemo pogojene duše. Naše dejavnosti so pogojene, nismo svobodni. Lahko pa dosežemo svobodo, življenje neomejene energije, neomejene sreče, neomejene blaženosti. To je možno. To ni pravljica. V tem vesolju vidimo veliko planetov. Imamo toliko letečih vozil, vendar se ne moremo približati niti najbližjim. Zelo smo omejeni. Če pa častimo Govindo, potem je to mogoče. Lahko greš kamor koli. Te informacije smo zapisali v naši majhni knjigici, Lahko potovanje na druge planete. To je mogoče. Ne mislite, da je na tem planetu vse kar obstaja. Obstaja veliko, več milijonov drugih planetov. Tam je standard sreče, standard uživanja veliko boljši kot to kar izkušamo tukaj. Kako je to mogoče?

Prebral bom sedmo poglavje Bhagavad-gīte, ki je bilo izgovorjeno od same Govinde. Bhagavad-gītā, sedmo poglavje. Gospod Kṛṣṇa pravi,

mayy āsakta-manāḥ pārtha
yogaṁ yuñjan mad-āśrayaḥ
asaṁśayaṁ samagraṁ māṁ
yathā jñāsyasi tac chṛṇu
(BG 7.1)

Tukaj je obrazložena beseda yogam. Katero vrsto joge priporoča Kṛṣṇa? Mayy āsakta-manāḥ. Sistem joge pri katerem je um vedno osredotočen na Krišno. Ta sistem joge je zavest Krišne. Dandanes se osredotočajo na na nekaj praznega, brezosebnega, glede na njihovo perspektivo. Pravi postopek je osredotočenost uma na neko stvar. Toda, če je to neka praznina je potem zelo težko osredotočiti um na to. To je razloženo tudi v Bhagavad-giti v dvanajstem poglavju: kleśo 'dhikataras teṣām avyaktāsakta-cetasām (BG 12.5). Tisti, ki poskušajo meditirati na nekaj impersonalnega in praznega, imajo večje težave kot tisti, ki meditirajo na Vrhovno Osebo. To je razloženo. Zakaj? Avyaktā hi gatir duḥkhaṁ dehavadbhir avāpyate. Ne moremo osredotočiti svoj um na nekaj neosebnega. Če mislite na svojega prijatelja, če mislite na očeta, mamo, ali na nekoga, ki ga imate radi, lahko o njem razmišljate več ur. Če pa nimate nekoga, na katerega bi bili osredotočeni je to zelo težko. Toda ljudi so poučeni, da naj se osredotočajo na nekaj praznega in neosebnega.