SL/Prabhupada 0544 - Posebej ciljamo na misijo Bhaktisiddhante Sarasvati Thakurja
Prabhupāda: Danes je ugoden dan našega predhodnega duhovnega učitelja, Oṁ Viṣṇupāda Paramahaṁsa Parivrājakācārya Aṣṭottara-śata Śrīmad Bhaktisiddhānta Sarasvatī Ṭhākura Prabhupāda. Misija Šrīla Bhaktisiddhānta Sarasvatī Ṭhākure ... Poleg njegovega življenja še posebej poudarjamo misijo Bhaktisiddhānta Sarasvatī Ṭhākure. Ta kraj, Māyāpur, je bil prej znan kot Miyapura. Večinoma je bil naseljen z muslimani. Nekako se je pretvorilo v ime Miyapura namesto Māyāpur. Kljub temu ljudje zelo dvomijo, kje je kraj rojstva Caitanya Mahāprabhuja. In Bhaktivinoda Ṭhākura je raziskoval, da bi našel pravo mesto. Torej pod vodstvom Jagannātha dāsa Bābājī Mahārāja, je bilo za to sedanjo Yogapīṭho ugotovljeno, da je to rojstno mesto Śrī Caitanya Mahaprabhuja. Bhaktivinoda Ṭhākura je v začetku želel ta kraj veličastno razviti, da bi bilo naklonjeno svetemu imenu Śrī Caitanye Mahāprabhuja. Tako je začel razvijanje Māyāpurja. Ni ga mogel dokončati, zato je nalogo izročil Bhaktisiddhānti Sarasvatī Ṭhākurju. Torej z njegovim trudom, pri katerem so mu ga pomagali učenci, se je mesto postopoma razvijalo, mi bomo tudi poskusili razviti to mesto. Zato smo ta tempelj poimenovali Māyāpur Chandrodaya. Imamo veliko ambicijo, da lepo in slavno razvijemo ta kraj, in na srečo smo zdaj povezani s tujimi državami, zlasti z Američani. Velika želja Bhaktivinode Ṭhākure je bila, da bi Američani prišli sem ter razvili ta kraj in skupaj z Indijci prepevali in plesali. To so njegove sanje kot tudi napoved Caitanye Mahāprabhuja,
- pṛthivīte āche yata nagarādi grāma
- sarvatra pracāra haibe mora nāma
- (CB Antya-khaṇḍa 4.126)
Caitanya Mahāprabhu je želel, da sodelujejo vsi Indijci.
- bhārata bhūmite manuṣya-janma haila yāra
- janma sārthaka kari' kara para-upakāra.
- (CC Adi 9.41)
To je misija Caitanye Mahāprabhuja, para-upakāra. Para-upakāra pomeni delati dobro za druge. Seveda je v človeški družbi veliko različnih vej dobrega dela za druge - dobrodelne organizacije - vendar bolj ali manj ... Zakaj bolj ali manj? Skoraj vse mislijo, da smo to telo in mislijo, da če naredijo nekaj dobrega za telo je to dobrodelnost. Vendar to dejansko ni dobrodelnost, ker v Bhagavad-giti lahko razumemo, antavanta ime dehaḥ nityasyoktāḥ śarīriṇaḥ (BG 2.18). To telo je antavat. Anta pomeni, da bo uničeno. Vsakdo ve, da njegovo telo ni večno; uničeno bo. Vse materialno - bhūtvā bhūtvā pralīyate (BG 8.19) - ima datum rojstva, ostane nekaj časa, nato pa se uniči. Tako se duhovna vzgoja začne z razumevanjem: "Jaz nisem to telo." To je duhovna vzgoja. V Bhagavad-gīti je prvo navodilo, ki ga je Kṛṣṇa dal Arjuni, da nismo to telo. Ker je Arjuna govoril glede telesnega nivoja, ga je Krišna okregal, aśocyān anvaśocas tvaṁ prajñā-vādāṁś ca bhāṣase: (BG 2.11) "Arjuna, govoriš kot zelo učen človek, toda žaluješ za stvarjo za katero ne žaluje noben učen človek. " Aśocyān anvaśocas tvam.
Torej ustanove, ki skrbijo za telo kot so bolnišnice in veliko drugih, so nedvomno dobre, toda končni cilj je, da vidim potrebo duše. To je končni cilj. To je celotno Vedsko navodilo. In Kṛṣṇa začne na tej točki. Dehino 'smin yathā dehe kaumāraṁ yauvanaṁ jarā (BG 2.13).