SL/Prabhupada 0642 - Praksa zavesti Krišne preobraža materialno telo v duhovno telo
Lecture on BG 6.1 -- Los Angeles, February 13, 1969
Bhakta: Prabhupāda? Rekli ste, da je duhovna duša velika eno deset-tisočinko konice lasu. Je tudi v duhovnem nebu duša velika samo toliko?
Prabhupāda: Hm?
Bhakta: Duhovna duša, ko se vrne nazaj k...
Prabhupada: To je njena večna pozicija. Tako na duhovnemu kot materialnemu nebu je enaka. Toda prav tako kot v materialnem svetu razviješ materialno telo, podobno v duhovnem svetu lahko razviješ duhovno telo. Slediš? Tvoj položaj je tisti majcen delec, toda duh se lahko razširi. Ta širitev v materialnem svetu poteka v stiku z materijo. In v duhovnem svetu se ta širitev izvede v duhu. Tu, v materialnem svetu, sem duhovna duša. Sem drugačen od tega telesa, ker je to telo materija, jaz pa živo bitje. Jaz sem živa sila, to materialno telo pa ni živa sila. V duhovnem svetu pa je vse živa sila. Ni mrtve materije. Zato je tam tudi telo duhovno. Tako kot če zmešaš vodo z vodo; dobiš vodo in to je vse. Če pa zmešaš vodo in olje - se ločita. Podobno sem duhovna duša, sem, recimo, olje. Sem torej v vodi, zato se pojavi razlikovanje. Če pa se nahajam v olju, potem je vse v redu. Torej, impersonalisti ne razvijejo telesa. Preprosto ostanejo duhovni delec. To je njihova ideja. Mi, Vaiṣṇave, pa želimo služiti Kṛṣṇi, zato potrebujemo roke, noge in usta in jezik, vse. Zato dobimo takšno telo. Prav tako kot dobimo to telo iz maternice mame, dobimo telo tudi v duhovnem svetu. Ne iz maternice mame, obstaja pa postopek, da ga dobite, lahko ga dobite.
Bhakta: Vendar tega ne moremo doseči umetno. Nihče ne more doseči tega prek trika.
Prabhupada: Umetno?
Bhakta: Da, nihče ne more razviti duhovnega telesa zgolj po svoji muhavosti, "O, razvil bom duhovno telo. Praktično."
Prabhupāda: Izvajanje zavesti Kṛṣṇe je spreminjanje tega materialnega telesa v duhovno telo. Kako to poteka? Že nekajkrat sem navedel primer izpostavljanja železa ognju. Ko postaja bolj in bolj vroče, postaja ogenj. Ko je železo razžarjeno vroče - kar pomeni, da je železo pridobilo lastnosti ognja - bo, če se takega železa kjerkoli dotaknete, delovalo kot ogenj. Prav tako je s tem telesom, pa čeprav je materialno - obstaja toliko primerov. Prevodna kovina ni elektrika. Ko pa je pod napetostjo te, če se kovine dotakneš, nemudoma strese elektrika. Tako kot pri električni žici. Baker, to je baker. Toda v hipu, ko je pod napetostjo, te, če se ga dotakneš, strese elektrika. Obstaja tako veliko primerov. Prav tako, če je tvoje telo poduhovljeno, ni več materialnega delovanja. Materialno delovanje pomeni zadovoljevanje čutov. Ko torej nekdo postaja bolj in bolj poduhovljen, materialne želje postanejo nične. Nič več materialnih dejavnosti.
Kako lahko torej to dosežete? Isti primer: železo morate neprestano držati v stiku z ognjem. Sebe morate neprestano vključevati v zavest Krišne. Potem je celo to vaše telo, materialno telo, poduhovljeno. Obstaja sanskrtski slovnični zakon, ki se imenuje mayat, mayat-pratyaya. Mayat pomeni, da je beseda taka kot svarṇamaya. Svarṇamaya pomeni zlato. Nekaj se lahko imenuje zlato, ko je narejeno iz čistega zlata, ki je prav tako zlato. In če je narejeno iz nečesa drugega kot zlata, vendar je pozlačeno z veliko količino zlata, je tudi zlato. Prav tako je to materialno telo, ko je napolnjeno samo z duhovnimi dejavnostmi, tudi duhovno. Zato so svete osebe, seveda so v vaši državi po smrti vsi pokopani, toda v Indiji po Vedskem sistemu ne sežgejo trupel zelo vzvišenih osebnosti, bhakt. Veljajo namreč za duhovna. Sannyāsijevo telo ni sežgano, ker velja za duhovno. Kako torej postane duhovno? Isti primer: Ko telo nima nobene materialne aktivnosti več, temveč preprosto duhovne aktivnosti v zavesti Krišne, je to telo duhovno.
Če se torej ta svet napolni z zavestjo Krišne, če nihče ne bo delal za zadovoljevanje čutov, temveč zgolj za zadovoljstvo Kṛṣṇe, bo ta svet v trenutku postal duhovni svet. Nekaj časa je potrebnega, da to razumete. Karkoli, kar je uporabljeno za Kṛṣṇo, preprosto za Kṛṣṇovo zadovoljstvo, je duhovno. Prav tako kot uporabljamo ta mikrofon za govorjenje o Kṛṣṇi, zaradi česar je duhoven. V čem je sicer razlika med prasādamom in navadno hrano? Delimo prasādam, ljudje pa bodo rekli: "Zakaj prasādam? Isto sadje jemo tudi mi, vi pa ste ga preprosto narezali na koščke in zdaj je postalo prasādam?" To lahko rečejo. Kako, da je prasādam? Vendar je prasādam. Če uživate ta prasādam, boste postali poduhovljeni. Dejansko je prasādam. Prav tako isti primer: če vzamem tisto železo, razgreto železo, in če rečem "To je ogenj." Lahko nekdo reče: "Oh, zakaj bi bil to ogenj? To je železo." Jaz pa odvrnem: "Dotakni se ga." Vidite? To so grobi primeri, vendar je to...
Ko tvoje aktivnosti - v višjem smislu pravzaprav ni materije. Ni materije, vse je duhovno, ker je Kṛṣṇa duhoven. Kṛṣṇa je celoten duh in materija je ena od energij Kṛṣṇe. Zato je tudi ona duh. Ker pa se jo napačno uporablja, ne pa za namen Kṛṣṇe, je materija. Naše gibanje za zavest Kṛṣṇe je torej namenjeno poduhovljenju, ponovnemu poduhovljenju vsega. Celotnega družbenega položaja, političnega položaja, česarkoli. Gre za zelo lepo gibanje. Ljudje bi ga morali poskusiti razumeti. In če bo dejansko poduhovilo cel svet - seveda to ni mogoče, vendar je taka ideja. Če pa vsaj posameznik poskusi to metodo ponovnega poduhovljenja, njegovo življenje postane popolno.