SL/Prabhupada 0668 - Vsaj dva obvezna posta na mesec
Lecture on BG 6.16-24 -- Los Angeles, February 17, 1969
Tu vidimo, da je to telo neuporabno, vendar to ne pomeni, da ga lahko zanemarimo. Tako kot če greste s svojim avtomobilom iz enega kraja v drugega. Vi niste ta avtomobil, a ker ga potrebujete za svoje delo, morate poskrbeti tudi zanj. Ne smete pa se mu posvetiti preveč, se popolnoma posvetiti oskrbovanju avtomobila in ničemer drugemu. Tako kot nekdo, ki je preveč navezan na avto in ga cel dan čisti, vidite, čisti. Ne bi torej smeli biti preveč navezani na to telo. Ker pa moramo zavest Kṛṣṇe izvajati s tem telesom, ga moramo prav tako vzdrževati v dobrem stanju. Temu se reče yukta-vairāgya. Ne smemo ga zanemariti. Moramo se redno kopati, redno jesti Kṛṣṇa prasādam, vzdrževati naš um in telo v zdravi kondiciji... To je potrebno.
Zavest Kṛṣṇe ne trdi, da se preprosto umetno odpovejte nekaterim stvarem, to bi bil čisti nesmisel. In da za nadomestilo lahko vzamete nekakšne droge, nekakšna opojna sredstva, ne. Vzemite lepo hrano. Kṛṣṇa nam je dal lepo hrano. Sadje, žito, mleko - iz teh živil lahko pripravite več sto in tisoč lepih jedi, in to tudi počnemo. Naš namen, ko vas povabimo na ljubezensko pojedino je, da vašo neprimerno prehrano zamenjamo s Kṛṣṇa prasādo. Vaša prehrana namreč ni zdrava. Tu je zdrava hrana. Zdrava hrana. Prijetna, zdrava hrana. Jejte torej Kṛṣṇa prasādam, dober prasādam. Če vaš jezik želi kakšno lepo in prijetno jed, vam jih lahko priskrbimo več sto, tisoč takih, ki so ponujene Kṛṣṇi. Samoso, to sladko kroglico, rasagullo, priskrbimo lahko toliko stvari. Vidite? Ni vam prepovedano. Vendar ne vzemite preveč. "O, to je zelo okusno, vzel bom ducat rasagull." Ne, ne storite tega. (smeh) Potem to ni dobro. To je požrešnost. Vzemite preprosto toliko, da boste lahko vzdrževali svoje telo, to je vse. Spati bi morali toliko, kot morate, da lahko vzdržujete svoje telo, to je vse. Nič več. Yuktāhāra vihārasya yogo bhavati siddhi (BG 6.17). Temu se reče yukta. Jesti bi morali preprosto za vzdrževanje zdravja. Spati bi morali preprosto za vzdrževanje zdravja. Če pa lahko karkoli od tega zmanjšaš, je to dobro. Ne pa zavoljo tveganja bolezni.
V začetku smo namreč navajeni veliko jesti , ne poskušajte torej umetno jesti manj. Jejte. Vendar poskušajte jesti čim manj. Še več... Zato so predpisani posti. Vsaj dva obvezna posta v mesecu. Obstajajo pa tudi drugi postni dnevi. Bolj kot zmanjšate spanec in prehranjevanje, bolj ste zdravi, še posebej za duhovne namene. A ne zmanjšujte tega umetno. Ne umetno. Ko pa napredujete, naravno ne boste čutili... Tako kot Raghunātha dāsa Gosvāmī. Obstajajo primeri. Raghunātha dāsa Gosvāmī je bil sin bogataša. In je zapustil dom. Pridružil se je Gospodu Caitanyi. Bil je očetov edini sin, zelo ljubljeni sin. Imel je zelo lepo ženo. Pa je vse zapustil. In odšel je tako, da se je izmuznil, ne da bi karkoli povedal. Tako ali drugače je zapustil dom. In oče je vedel, da se je odpravil h Gospodu Caitanyi v Purī. Poslal je torej štiri služabnike, bil je namreč zelo bogat človek. Dal jim je štiristo rupij, da jih nesejo sinu - petsto let nazaj je bilo štiristo rupij dvajsetkrat več kot dandanes. Sprva jih je sprejel, misleč, 'O, poslal jih je oče, v redu." In kako je denar porabil? Povabil je vse sannyāsīje - v Jagannātha Purī je veliko sannyāsījev, predstavnikov redu odpovedi. In jih vsak mesec pogostil. Po nekaj dnevih je Gospod Caitanya Svojega tajnika, Svarūpa Dāmodara, vprašal, "O, danes nisem dobil Raghunāthovega povabila. Kaj se je zgodilo?" "O, Gospod, nehal je sprejemati očetov denar." "O, to je zelo lepo." Mislil si je, "Odpovedal sem se vsemu in obenem uživam očetov denar. To je nesmiselno." Torej je denar zavrnil. Služabnike je prosil, "Pojdite domov. Nočem denarja." Kako se je potem preživljal? "O, stoji na stopnišču Jagannātha Templja in ko se svečeniki s svojim prasādamom odpravljajo domov, mu ga nekaj ponudijo in on je zadovoljen s tem." Caitanya Mahāprabhu je nato dejal, "O, to je dobro, zelo lepo." Caitanya Mahāprabhu je spremljal, kako je stal pred templjem. Torej, stal Je tam. Po nekaj dnevih pa Raghunātha dāsa Gosvāmī ni več stal tam. Caitanya Mahāprabhu je povprašal Svojega tajnika, "Raghunāthe ne vidim stati tam. Kaj počne?" "Ne Gospod, ne stoji več tam, ker si je mislil, 'Oh, stojim tako kot prostitutka, čakam da bo kdo prišel in mi kaj dal ... Ne, ne, to mi ni všeč.'" "O, to je zelo lepo. Kako potem je?" "V kuhinji nabira odvržen riž in se prehranjuje z njim."
Da bi spodbudil Raghunātha dāsa Gosvāmīja, je Caitanya Mahāprabhu nekega dne odšel v njegovo sobo. "Raghunātha? Slišal Sem, da ješ zelo dobro hrano, pa Me ne povabiš?" Ni mu odgovoril. Začel Je torej iskati, kje je hranil svoj riž, ga vzel in nemudoma pričel jesti. "Gospod, ne jejte tega, to Vas ni vredno." "O! To je Jagannāthov prasādam, kako lahko trdiš, da me ni vreden?" Samo, da bi ga spodbudil. Da si ne bi mislil, da 'Jem te pomije', vidite? Na tak način je Raghunātha dāsa Gosvāmī zmanjšal svoje prehranjevanje - na koncu je vsak dan pojedel samo košček, kako se že reče, masla, toliko. In ponujal je hrano, se več stokrat priklanjal in veliko mantral. Saṅkhyā-pūrvaka-nāma - to ste slišali, ko ste peli pesem Šestih Gosvāmījev. Saṅkhyā-pūrvaka-nāma-gāna-natibhiḥ kālāvasānī-kṛtau. To so torej zelo lepi primeri zmanjševanja potreb. Zmanjševanja vseh materialnih potreb. Do ničle. Vidite? Toda tega ne zmorejo vsi. Ne poskušajte posnemati Raghunāthe dāsa Gosvāmīja. Ker so bili spremljevalci Gospoda Caitanya, je vsak od njih pokazal primer, edinstven primer, kako napredna je lahko zavest Kṛṣṇe. Toda naša naloga ni, da jih imitiramo, temveč da jim poskušamo slediti. Poizkušajte jim slediti tako daleč kot je to mogoče. Ne umetno.
Zato je tu rečeno, "Nihče ne more postati jogi, če..." Če s posnemanjem nemudoma poskusite postati Raghunātha dāsa Gosvāmī, ne boste uspeli. Kakršenkoli napredek ste dosegli, bo zatrt. Ne. Ne tako. Jejte. Toda ne jejte preveč. To je vse. Jesti preveč ni dobro. Jejte. Če ste slon, pojejte petdeset kilogramov, če ste mravlja, pa pojejte eno zrno. Ne oponašajte slona pri užitju petdesetih kilogramov hrane. Vidite? Bog je dal slonu in mravljam hrano. Če ste slon, jejte tako kot jedo sloni. Če pa ste mravlja, ne jejte kot sloni, sicer boste v težavah. Tu je torej rečeno, "O Arjuna, nihče ne more postati jogi, če je preveč ali premalo." Zelo lep program. Ne jejte premalo. Pojejte toliko kot potrebujete. Toda ne jejte preveč. Podobno ne spite preveč.
Če lahko... Ohranite svoje zdravje, vendar poskusite zmanjšati svoje potrebe. Denimo, da spite deset ur na dan. Toda če svoje telo lahko vzdržim s petimi uri spanca, zakaj bi spal deset ur? To je torej postopek. Ničesar ne počnite umetno. Kar se telesa tiče, imamo štiri potrebe. Prehranjevanje, spanje, razmnoževanje in obrambo. Težava sodobne civilizacije je, da misli, da je zelo lepo, če lahko povečamo razsežnost prehranjevanja, spanja. Če lahko na soboto in nedeljo spimo cel dan in noč, o, je to velika dobrobit, užitek, vidite? To je ta civilizacija. Mislijo, da je priložnost uživanja življenja v tem, da lahko spijo po trideset ur na dan. Vidite? Ne. Ne počnite tega. Zmanjšajte svoje potrebe. Poizkusite jih zmanjšati, vendar ne umetno. Nadaljuj.