SL/Prabhupada 0824 - V duhovnem svetu ni nesoglasij
751101 - Lecture BG 07.05 - Nairobi
Torej, če preučujete človeško naravo, karkoli že, to je tudi del Boga. To je popolno in neomejeno in vse te kemikalije imamo v zelo majhnih količinah. In v stiku z materijo je nepopolno. Če se torej osvobodite materialnih vezi, potem postanete popolni. Razumete lahko, "Jaz sem sicer tak kot Bog, toda Bog je velik; jaz pa sem zelo majhen." To je samospoznanje. To je samospoznanje. Če mislite, da "Jaz sem kot Bog", je to vaša neumnost. Po kvaliteti ste taki kot Bog, vendar po količini niste tako veliki kot Bog. To je pravo samospoznanje. Zato śāstra pravi, da "Če bi manjša količina duhovne iskre postala enaka vrhovni celoti, kako je potem prišla pod Njen nadzor?" Tako razmišljamo. In smo pod kontrolo. V tem materialnem svetu smo pod popolno kontrolo. Ko pa smo duhovno svobodni, smo sicer še vedno pod nadzorom, saj je Bog vedno velik, mi pa majceni.
Zato v duhovnem svetu ni nesoglasij. Da je Bog velik in smo mi majhni, tam ni nesoglasij. To je duhovni svet. Ko v materialnem svetu rečemoi: "Bog je velik, mi smo majhni" - se porodi nesoglasje. To je materialni svet. Poskusite razumeti razliko med materialnim in duhovnim svetom. Živo bitje je zelo majhen Božji delček, toda v duhovnem svetu se vsi zavedajo svojega položaja. Živa bitja vedo: "Kakšen je moj položaj? Sem majhen delček Boga." Zato ni nesoglasij. Vse se lepo odvija. Tu v tem materialnem svetu pa...On je pravzaprav majhen Božji delček, vendar obstaja nesoglasje. Lažno razmišlja, da "Jaz sem kot Bog." To je materialno življenje. In osvoboditev pomeni... Ko smo osvobojeni tega napačnega pojmovanja življenja, to je prava osvoboditev. Osvoboditev pomeni...
Zato vsi bhakte, ki so sprejeli, da je "Bog velik; jaz sem majhen, zelo majhen delček. Ker torej majhno služi velikemu, je moja resnična dolžnost služiti Bogu." To je osvoboditev. To je osvoboditev. Zato je vsak bhakta, ki je sprejel to načelo, "Bog je velik; Zelo sem majhen. "Zato moram služiti Velikemu." To je narava. Vsi gredo v pisarno, v tovarno, na delo. Kaj je to? Služiti večjemu. V nasprotnem primeru bi lahko ostal doma. Zakaj gre v tovarno, v pisarno? To je narava - majhno služi velikemu. Torej Bog, On je največji. Aṇor aṇīyān mahato mahīyān (Kaṭha Upaniṣad 1.2.20). Kaj je potem naša naloga? Da Mu služimo, to je vse. To je naš naravni položaj. V materialnem svetu bo nekomu služil, komurkoli, od nekoga drugega bo dobil za svoj vsakdanji kruh; a še vedno razmišlja: "Jaz sem Bog." Samo poglejte, kakšen Bog je. (smeh) To je podlo - misliti, da je Bog. Če ga odpustijo, si ne bo s čim imel kupiti za pod zob, a vseeno misli, da je Bog. To je materialni svet. Vsi mislijo: "Jaz sem Bog." Zato so jih imenovali mūdhas, barabe. Oni se ne predajo Bogu. Na māṁ duṣkṛtino mūḍhāḥ prapadyante narādhamāḥ māyayāpahṛta-jñānāḥ (BG 7.15). Apahṛta-jñānāḥ. Nimajo pravega znanja. Ne ve, da je on sam majhen, Bog je velik, njegovo delo pa je služiti Bogu. Tega znanja ni.. Māyayāpahṛta-jñānā āsuraṁ bhāvam āśritāḥ. To je znak.
In lahko razumete po enem simptomu. Kot če preverite eno samo riževo zrno in celotnega lonca, lahko sklepate, da je riž dobro kuhan, podobno lahko po enem samem simptomu razumete, kdo je baraba. Z enim simptomom. Kaj je to? Na māṁ prapadyante. Ni bhakta Kṛṣṇe - je baraba. To je vse. Takoj razumete, brez premisleka, da je vsak, ki ni Krišnin bhakta, ki se ni pripravljen predati Kṛṣṇi, baraba. To je vse. To je naš zaključek.
Najlepša hvala. Hare Kṛṣṇa.