SL/Prabhupada 0840 - Bila je prostitutka, ki je za svoje delo računala kos diamanta
751204 - Lecture SB 07.06.03 - Vrndavana
Obstaja torej zgodba o prostitutki, Lakṣahīri. Bila je prostitutka, ki je zaračunala sto tisoč diamantov. Ni se menila, če je bil posamezen diamant velik ali majhen. To je bila njena cena. Nek moški je trpel za gobavostjo in v vsem mu je pomagala, v vsem mu je pomagala njegova žena, zelo zvesta žena. Kljub temu je bil zamorjen. Žena je vprašala moža, "Zakaj si zamorjen? Nudim ti toliko služenja. Si gobavec, ne moreš hoditi. Lahko te torej nesem... Lahko te dam v košaro in te nesem. Boš potem še vedno nesrečen?" In priznal je, "Da." "O, zaradi česa pa?" "Torej, rad bi šel k prostitutki Lakṣahīri." Samo poglejte. Bil je gobav, reven človek, pa si je še vedno prizadeval, da bi šel k prostitutki, ki zaračunava sto tisoč diamantov. Kakorkoli, bila je zvesta žena. Želela je zadovoljiti svojega moža. Tako ali drugače se je trudila to urediti. Torej, ko je bil gobavec v hiši prostitutke, mu je prostitutka postregla zelo dobro hrano, je pa bila vsaka jed podvojena, vsaka - ena je bila v zlatem loncu, druga pa v železnem loncu. Med jedjo je torej vprašal prostitutko, "Zakaj si mi vse postregla v dveh loncih?" "Zato, ker sem želela videti, če se ti bo okus jedi iz različnih kotlov zdel drugačen." Rekel je torej, "Ne, ne najdem nikakršne razlike v okusu. Okus juhe iz zlatega lonca je enak kot okus juhe iz železnega lonca." "Zakaj si potem prišel sem?" To je neumnost. Celoten svet se vrti na tak način. Vsi poskušajo samo okusiti isto stvar iz drugega lonca. To je vse. Ne upre se jim "Nič več, gospod. Dovolj sem okusil." Do tega ne pride. Temu se reče vairāgya-vidyā, nič več okusa: "Vse je enako, ne glede na to, če jemljem iz tega ali onega lonca."
Zato je rečeno, da kar se sukham aindriyakam, čutnega užitka tiče, ni pomembno, če ga uživaš kot pes ali kot človek, kot polbog, ali kot Evropejec ali Američan ali Indijec - okus je enak. To je zelo pomembno. Ne morete dobiti boljšega okusa. Boljši okus je samo zavest Kṛṣṇe. Paraṁ dṛṣṭvā nivartate (BG 2.59). Če torej ne izboljšate svojega okusa za zavest Kṛṣṇe, boste poizkušali okušati iz tega in onega lonca. To je zakon. Potem boste nadaljevali s posli in nadaljevali z boleznimi, da bi poskušali iz tega lonca in onega lonca: "Morda bo pa iz tega lonca zelo okusno, lahko bi bilo okusno..." Ves svet se tako odvija. Vsi ti neumneži odhajajo v različne države, da bi izkusili spolno življenje. Odidejo v Pariz... (premor) ...sukham aindriyakaṁ daityā, sarvatra labhyate daivād yathā duḥkham (SB 7.6.3). Tako kot duḥkham. Duḥkha pomeni nesrečo. Zamislimo si milijonarja, ki trpi za tifusom, in reveža, ki trpi za tifusom. Bo imel morda milijonar zaradi njega kaj manj nevšečnosti kot revež? Če imate tifusno mrzlico je, ne glede na to, če ste bogataš ali revež, trpljenje zaradi tifusne mrzlice enako. Ne drži, da: "Ta človek je zelo bogat. Ne bo trpel zaradi tifusa." Ne. Nesreča je v različnih loncih enaka, prav tako je tudi sreča v različnih loncih enaka. To je znanje. Zakaj bi torej zapravljal svoj čas s pokušanjem, okušanjem sreče in nesreče v različnih loncih? Različni lonci pomenijo ta različna telesa.
To ni naš namen. Naš namen je oživiti svojo izvorno zavest, zavest Kṛṣṇe. Ni pomembno, v kateremu loncu sem v tem trenutku. Ahaituky apratihatā (SB 1.2.6). Zavest Kṛṣṇe lahko okusite brez oklevanja, brez preverjanja, brez kakršnihkoli ovir. Preprosto morate videti v notranjost svoje zavesti in jo popraviti. To je potrebno v tej človeški obliki življenja. In zato je Prahlāda Mahārāja na začetku dejal, durlabhaṁ mānuṣaṁ janma (SB 7.6.1). To razumevanje, to znanje, je mogoče doseči samo v človeški obliki življenja. To analizo nesreče in stiske lahko razložimo človeku. Če sem pokličem tri ducate psov in jih povabim, "Poslušajte Bhāgavata," to ne bo mogoče. Pes ne bo zmožen razumeti Śrīmad-Bhāgavatama, človek pa bo, ne glede na to kako padel je, če ima zgolj kanček inteligence, to zmožen razumeti. Zato Prahlāda Mahārāja pravi, durlabhaṁ mānuṣaṁ janma. Dobili ste priložnost razumeti, kaj je bhāgavata-dharma. Ne izgubite te priložnosti kot mački in psi.
Najlepša hvala.