SL/Prabhupada 0851 - To materialno življenje je žvečenje že prežvečenega
750306 - Lecture SB 02.02.06 - New York
Nitāi: "Tako je jasno, da moramo služiti Nadduši, ki se po Svoji vseprisotnosti nahaja v srcu vsakogar. Ker je Vsemogočna Božanska Osebnost, večna in neomejena, je končni cilj življenja in ko Jo častimo, lahko prekinemo pogojeno stanje bivanja."
Prabhupāda:
- evaṁ sva-citte svata eva siddha
- ātmā priyo 'rtho bhagavān anantaḥ
- taṁ nirvṛto niyatārtho bhajeta
- saṁsāra-hetūparamaś ca yatra
- (SB 2.2.6)
Včeraj zvečer smo razpravljali, zakaj bi se sploh ubadali z lastnim vzdrževanjem in prosjačili od oseb, ki so zelo ponosne na svoje bogastvo. Lahko si uredimo svoj način življenja. Način življenja je āhāra-nidrā-bhaya-maithunaṁ (Hitopadeśa 25). Če je nekdo del redu odpovedi, torej... Se mora sprva odreči spolnemu življenju in strahu. To je odpoved. Tu je na primer veliko brahmacārījev, sannyāsījev. Bili naj bi v redu odpovedi, še posebej sannyāsīji, vānaprasthe in brahmacārīji. V redu odpovedi. Sprva se je potrebno odpovedati čutnemu zadovoljevanju. Zato se osebi v redu odpovedi reče svāmī. Svāmī pomeni gospodar. Ali gosvāmī. Torej, go pomeni "čutila" in svāmī pomeni "gospodar". Kdor postane gospodar svojih čutov, je gosvāmī oziroma svāmī. Kako bi torej nekdo, ki je služabnik svojih čutov, lahko bil svāmī ali gosvāmī? Vsaka beseda ima pomen. Potrebno je torej odpovedovanje. Tako je to v materialnem življenju. V materialnemu življenju so vsi podvrženi zadovoljevanju čutov in to dojemajo kot napredek civilizacije. Isto zadovoljevanje čutov na različne načine, isto opijanje, isto uživanje mesa, isto spolno življenje; odidejo v ta klub ali ta nočni klub ali spet drugi klub. Tako je njihovo početje enako. Punaḥ punaś carvita-carvaṇānām (SB 7.5.30), ponavljajoče se žvečenje že prežvečenega. To je materialno življenje.
Red odpovedi torej pomeni, da prenehamo z zadovoljevanjem čutov; ne, da z njim povsem prenehamo, ampak da ga vsaj nadzorujemo. To je red odpovedi. In kdor ni v redu odpovedi, ne more iti v duhovni svet. To je prav tako, kot če imate v roki nekaj ne preveč dobrega - če želite vzeti nekaj boljšega, morate odvreči, kar trenutno držite in vzeti boljšo možnost. Ne morete pa obdržati obeh stvari. To ni mogoče. Kakšna je torej razlika med materialnim in duhovnim življenjem? Materialno življenje je na vsakem koraku polno težav. Padaṁ padaṁ yad vipadāṁ (SB 10.14.58). Nevarno. V Cadillacu ali kakšnemu drugemu avtomobilu je vožnja zelo udobna, toda vso vožnjo smo v nevarnosti, to je vse. Med vožnjo se z avtom vsak trenutek lahko zaletimo, še posebej v vaši državi. Vsak trenutek. Bi morali torej sedeti doma? Ne. Tudi doma je lahko veliko nevarnosti. V nevarnosti smo. Vse kar delamo je, da se ji poskušamo zoperstaviti. Temu pravimo napredek civilizacije. Živali so odvisne od zaščite narave. Mi, človeška bitja, pa uporabljamo svojo višjo zavest, boljšo inteligenco - za isti namen. Rusija izdeluje orožje, atomsko bombo. Torej...
Jedrsko, da. Tudi Amerika jo poskuša razviti. Pes in mačka pa se poskušata zaščititi s svojimi kremplji in zobmi. V obeh primerih gre torej za obrambo. Obramba je torej... Ne drži, da imamo boljše življenje od mačk in psov in se nam zato ni treba braniti. Moramo se braniti. To je... Toda na boljši način. Pravzaprav sploh ni boljši - na koncu moremo namreč umreti. Kakorkoli, mislimo pa si, da gre za boljši način obrambe.