SL/Prabhupada 0884 - Sedimo in se sprašujemo o Krišni. To je življenje!
730413 - Lecture SB 01.08.21 - New York
Zavidajo nam, ker ne delamo. Vseeno pa imamo tako veliko vsega. "Zakaj torej ne pridete in se nam pridružite?" Tega pa niso pripravljeni storiti. "Pridružite se nam, pojte Hare Kṛṣṇa." "Ne, ne, ne. Tega ne moremo storiti." Tudi prav, potem pa upravljajte svoje tovornjake: vuš, vuš, vuš, vuš. Sebe in druge izpostavljajo nevarnosti. V vsakem trenutku lahko pride do nesreče. Vidite? To naj bi bila civilizacija. Nesmisel. To ni civilizacija. Civilizacija pomeni spokojnost, mir, blaginjo, śānti. V miru in blaginji bi morali biti neprestano zavestni Kṛṣṇe. Tasyaiva hetoḥ prayateta kovido na labhyate yad bhramatām upary adhaḥ (SB 1.5.18). Že v živalski življenjski obliki oziroma nečloveški življenjski obliki smo dan in noč zelo trdo garali zgolj za grižljaj hrane. Pa vendar se še vedno ukvarjamo s hrano. Avidyā-karma-saṁjñānyā tṛtīyā śaktir iṣyate (CC Adi 7.119). Avidyā. Materialni svet je poln nevednosti. Zato bi morala biti naša prizadevanja usmerjena v pobeg iz te nevednosti. Tasyaiva hetoḥ. Delati bi morali samo za ta namen. Kako se rešiti sledeče nevednosti: "Sem to materialno telo. Dan in noč moram delati, pa bom dobil hrano, ki jo potrebujem in lahko bom živel." To je nevednost. Tasyaiva hetoḥ prayate...
To nevednost, to življenje v nevednosti smo že prestali v nečloveških življenjskih oblikah. V življenju živali, ptic, zveri. To življenje bi moralo biti spokojno, mirno in tiho. In namenjeno bi moralo biti jīvasya tattva-jijñāsi, samo poizvedovanju o Absolutni Resnici. Posvečati bi se morali temu. Izključno temu. Jīvasya tattva-jijñāsā. Athāto brahma jijñāsā. Samo usedite se. Tako kot sedimo tule. Sedimo in poizvedujemo o Kṛṣṇi. To je življenje. To je življenje. In kakšno je to življenje? Mar dan in noč delamo kot kakšni osli? Ne. To ne bi bilo življenje. Zato Bhāgavata pravi, da bi življenje moralo biti posvečeno naslednjemu namenu: tasyaiva hetoḥ prayateta kovidaḥ. Kovida pomeni inteligentno. Potem: "Kako bodo rešene moje ekonomske težave?" Odgovor je: tal labhyate duḥkhavad anyataḥ sukham. Hlepite po sreči. Morda iščete obup? "Ne, gospod." Zakaj vas torej prevzema obup? Ne stremite po obupu, katastrofah. Zakaj vas torej zadenejo? Na enak način bo samodejno prišla tudi sreča. Glede na karmo, ki jo imate, je namreč vaše življenje pomešano z določeno mero sreče in določeno mero obupa. Če obup pride samodejno, tudi sreča pride ne da bi si zanjo posebej prizadevali. Brez posebnih prizadevanj. Usojeno vam je namreč že, koliko sreče in koliko nesreče boste imeli. Usojeno.
Tega torej ne morete spremeniti. Raje poskusite spremeniti svojega gospodarja, ta materialen način življenja. To je vaša edina naloga. Tasyaiva hetoḥ prayateta kovido na labhyate yad bhramatām upary adhaḥ... Bhramatām upary adhaḥ. Preizkusili ste že. Bhramatām upary adh... Upari pomeni višje planetarne sisteme. Včasih se v obliki polbogov rodimo na višjih planetarnih sistemih, včasih pa se rodimo v obliki adhaḥ, živali, mačk in psov, bacilov v iztrebkih. To se dogaja. To se odvija v skladu z našo karmo. Caitanya Mahāprabhu je dejal: ei rūpe brahmāṇḍa bhramite kona bhāgyavān jīva (CC Madhya 19.151).