SL/Prabhupada 0887 - Veda pomeni znanje in anta pomeni zadnja stopnja oziroma konec
750522 - Lecture SB 06.01.01-2 - Melbourne
Veda pomeni znanje in anta pomeni zadnja stopnja oziroma konec Podrejeni smo naravnim zakonom. Ne morete trditi, da ste neodvisni. Naravni zakoni so zelo strogi. Prakṛteḥ kriyamāṇāni guṇaiḥ karmāṇi sarvaśaḥ (BG 3.27). Naravni zakoni... Prav kot ogenj. Če se dotaknete ognja, vas bo speklo. Celo, če se ognja dotakne nedolžen otrok, ga bo speklo. Ni izgovorov. Ne morete reči: "Otrok je nedolžen. Ne ve, kaj sledi, če se dotakne ognja, torej bi moral biti oproščen neprijetnih posledic." Ne. Nevednost ne opravičuje. Še posebej... To velja tudi za državne zakone. Ne morete reči... Recimo, da ste zagrešili neko kriminalno dejanje. Če moledujete: "Gospod, nisem vedel, da bom zaradi tega dejanja moral trpeti v ječi. Prosim, oprostite me torej." Ne, to vas ne bo opravičilo. Ne glede na to, ali zakon poznate ali ne, morate trpeti, če delujete na določen način. To se dogaja.
Torej, v naslednja življenja ne verjamemo samo, da bi se izognili posledicam. A to nas ne bo opravičilo. Sprejeti bomo morali določeno vrsto telesa. Kako bi sicer lahko obstajalo toliko različnih vrst teles? Kako lahko to razložite? Zakaj obstajajo različne vrste teles, različne razvojne stopnje teles, različno kakovostna telesa? Vse to je v skladu z naravnimi zakoni. Človeško življenjsko obliko bi morali zato izkoristiti pravilno, ne pa zgolj za zadovoljevanje čutov kot to počnejo mačke in psi. To ni preveč odgovorno življenje. Odgovorno življenje je: "Dobil sem to življenjsko obliko, ki je boljša od oblike mačk in psov. Imam tudi več inteligence kot mačke in psi. Če bom vse to izkoristil zgolj za štiri telesne življenjske potrebe..." Ena od štirih življenjskih potreb je, da moramo jesti. Mačke, psi, ljudje, sodniki višjih sodišč, vsi potrebujejo nekaj hrane. Prav tako potrebujejo spanje, bivališče. To je torej... Mačke in psi lahko spijo brez bivališča, morajo pa spati. To je dejstvo. Potrebno je jesti, to je dejstvo. In spolno življenje je prav tako prisotno. In obramba je prav tako prisotna. Toda te dejavnosti so skupne mačkam, psom in ljudem, človeškim bitjem.
Kaj pa je torej posebnost človeka? Posebnost človeka je, da se lahko vpraša: "Imam to lepo ameriško ali avstralsko ali indijsko telo. Kaj pa bom dobil naslednjič? Kakšne vrste telo?" Tako se uporablja človeška inteligenca. Mačka in pes ne moreta tako razmišljati. Zato bi se morali spraševati: "Torej, v skladu z naravnimi zakoni sem po evolucijskem postopku dobil to življenjsko obliko. Trenutno imam dobro inteligenco. Kako jo lahko uporabim?"
Njena pravilna uporaba je opisana v filozofiji Vedānte. Filozofija Vedānte, morda ste že slišali zanjo. Veda pomeni znanje in anta pomeni zadnja stopnja ali konec. Vse ima svoj konec. Trenutno se izobražujete. Izobražujete se. Kdaj boste pri izobraževanju dosegli konec? Temu se reče Vedānta. Tam, kjer je končna točka. Torej, filozofija Vedānte pravi... To je filozofija Vedānte, dokončno znanje. V Bhagavad-gīti je razloženo, kaj je dokončno znanje. Vedaiś ca sarvair aham eva vedyam (BG 15.15).
Gojite znanje. "Dokončni cilj znanja," pravi Kṛṣṇa, "je spoznati Mene." Vedaiś ca sarvair aham eva vedyam. Vse znanje je namenjeno razumevanju Boga. To je konec znanja. S postopnim pridobivanjem znanja lahko napredujete, toda dokler ne pridete do točke, ko razumete, kaj je Bog, je vaše znanje nepopolno. Temu se reče Vedānta. Athāto brahma jijñāsā. Ta človeška oblika ima dobre sposobnosti, inteligenco... Vzemimo za primer Avstralijo. Bila je nerazvita. Odkar pa so sem prišli Evropejci, je dobro razvita, zamišljeno upravljana, ker ste uporabili inteligenco.
Isto velja za Ameriko in veliko drugih krajev. Uporabiti moramo torej inteligenco. Toda če inteligenco uporabimo za isti namen kot jo uporabljajo mačke in psi, je ne uporabljamo pravilno. Pravilna uporaba je Vedānta. Athāto brahma jijñāsā: "Zdaj je čas za poizvedovanje o Brahmanu, Absolutu." To je inteligenca.