SL/Prabhupada 0905 - Razvijte pravo zavest, da vse pripada Bogu
730418 - Lecture SB 01.08.26 - Los Angeles
Torej, tisti, ki so omamljeni, ne morejo razumeti. Mislijo: "To je moja last. To ameriško zemljo sem ukradel rdečim Indijancem. Zdaj je moja last." Ne ve pa, da je tat. Je tat. Stena eva sa ucyate (BG 3.12). To je iz Bhagavad-gīte. Kdor vzame lastnino Boga in trdi, da je njegova, je tat. Stena eva sa ucyate. Zato imamo bhakte, Kṛṣṇe zavestne osebe, komunistične zamisli. Imamo Kṛṣṇe zavesten komunistični program. Kakšen točno? Da vse pripada Bogu. Prav tako kot oni mislijo, da vse pripada državi. Ti komunisti, prebivalci Moskve, Moskovčani ali Rusi ali Kitajci - vsi razmišljajo v državnih okvirih. Mi pa ne razmišljamo v okviru države. Mi razmišljamo v okviru Boga. Vse pripada Bogu. Ista filozofija. Samo razširite jo. Potrebujete samo malo inteligence, malo inteligence. Zakaj mislite, da ta država pripada nekemu številu ljudi? Trenutno si mislite, da obstaja ameriško prebivalstvo, ki mu pripada to ozemlje Amerike. Zakaj mislite tako? Misliti bi morali, da gre za lastnino Boga.
Torej je vsako živo bitje otrok Boga. Bog je Vrhovni Oče. Kṛṣṇa pravi: ahaṁ bīja-pradaḥ pitā. "Sem oče, ki da seme vseh živih bitij." Sarva-yoniṣu kaunteya (BG 14.4). "V katerikoli obliki že živijo, so vsa živa bitja Moji sinovi." To je pravzaprav dejstvo. Vsa živa bitja smo sinovi Boga. Ampak na to smo pozabili. Zato se borimo. V dobri družini se vsi zavedajo: "Oče nas oskrbuje s hrano. Bratje, zakaj bi se torej borili?" Podobno se bo, če postanemo zavestni Boga, zavestni Kṛṣṇe, to bojevanje končalo. "Sem Američan, sem Indijec, sem Rus, sem Kitajec." Vseh teh nesmiselnih stvari bo konec. Gibanje za zavest Kṛṣṇe je tako lepo. Takoj, ko bodo ljudje postali zavestni Kṛṣṇe, se bo to rivalstvo, politično rivalstvo, rivalstvo med narodi, nemudoma končalo. Dosegli bodo namreč pravo zavest, da vse pripada Bogu. In prav kot ima v družini otrok pravico izkoristiti prednosti, ki mu jih ponuja oče, imamo glede na to, da smo delčki Boga, otroci Boga, vsi pravico do uporabe očetove lastnine. Ta pravica torej ne pripada zgolj človeškim bitjem. Bhagavad-gītā pove, da ta pravica pripada vsem živim bitjem. Ni važno, če je živo bitje žival ali drevo ali ptica ali zver ali žuželka. To je zavest Kṛṣṇe. Ne razmišljamo v okvirju, da sva dobra samo moj brat in jaz sam. Drugi pa slabi. To izredno ozko, pohabljeno zavest sovražimo, izganjamo. Mislimo si: paṇḍitāḥ sama-darśinaḥ (BG 5.18). To lahko najdete v Bhagavad-gīti.
- Vidyā-vinaya-sampanne
- brāhmaṇe gavi hastini
- śuni caiva śva-pāke ca
- paṇḍitāḥ sama-darśinaḥ
- (BG 5.18).
Kdor je paṇḍita, učen, vsa živa bitja vidi enako. Zato so Vaiṣṇave tako sočutni. Lokānāṁ hita-kāriṇau. Dejansko lahko opravljajo dejavnosti v dobro človeštva. Vidijo, dejansko čutijo, da so vsa ta živa bitja delčki Boga. Tako ali drugače so padla v stik s tem materialnim svetom in zaradi različne karme prevzela razne vrste teles. Paṇḍite, učenjaki, torej ne ločujejo: "To je žival, zato jo bomo poslali v klavnico, to pa je človek, torej jo bo pojedel." Ne. Kdor je dejansko zavesten Kṛṣṇe, je do vsakogar prijazen. Le zakaj bi klali živali? Zato po naši filozofiji ne jemo mesa. Brez uživanja mesa. Tega ne smete. Torej, ko nas bodo torej slišali: "Oh, kaj je ta nesmisel? To je vendar naša prehrana. Zakaj je ne bi uživali?" So namreč edhamāna-madaḥ (SB 1.8.26). Omamljeni podleži. Ne bodo poslušali pravih dejstev.