SL/Prabhupada 0916 - Krišna ne potrebuje vaših lepih oblek niti lepih rož niti dobre hrane
730415 - Lecture SB 01.08.23 - Los Angeles
Prabhupāda: Pojavitev in odhod Gospoda v tem materialnem svetu se torej imenujeta cikīrṣitam. Kaj pomeni beseda cikīrṣitam?
Bhakte: Zabave.
Prabhupāda: Zabave. Ko Kṛṣṇa pride, gre za Njegovo zabavo. On...Ko pride, ima seveda nek določen namen. Njegov namen je, da zavaruje sādhuje in ubije asādhuje. Sta pa obe dejavnosti Njegovi zabavi. Ni zavisten. Ne more biti zavisten. Tudi demone ubije iz naklonjenosti. Tako kot včasih kaznujemo svoje otroke tako, da jim damo zelo močno klofuto. Tako dejanje ni brez ljubezni. Ljubezen je prisotna. Ko Kṛṣṇa torej ubije demona, tega ne stori na ravni materialnega ljubosumja ali zavisti. Ne.
V śāstrah je zato omenjeno, da celo demoni, ki jih je Gospod ubil, nemudoma dosežejo osvoboditev. Rezultat je enak. Prav kot Pūtanā. Pūtanā je bila ubita. Pūtanā je želela ubiti Kṛṣṇo, toda le kdo lahko ubije Kṛṣṇo? To ni mogoče. Ona je bila ubita. Bila je torej ubita, kakšen pa je bil rezultat? Rezultat je bil, da jo je Kṛṣṇa sprejel za Svojo mater. Kṛṣṇa jo je sprejel za Svojo mater. Prišla je z zastrupljeno bradavico, misleč: "Kṛṣṇa bo pil iz moje bradavice in tako bo otrok nemudoma umrl." A to ni mogoče. Bila je ubita. Kṛṣṇa ji je skozi bradavico v celoti izsesal življenje. Kṛṣṇa pa je videl samo dobro plat: "Ta ženska, demon, je prišla, da bi Me ubila, toda naneslo je, da sem pil njeno mleko. Torej je Moja mati. Je Moja mati." Tako je dosegla položaj matere.
Vse to je razloženo v Bhāgavatamu. Uddhava je Viduri razložil, da je Kṛṣṇa tako zelo prijazen, da je Bog tako zelo prijazen: celo osebo, ki Ga je želela ubiti s strupom, je sprejel za Svojo mater. Bog, Kṛṣṇa, je tako zelo prijazen: "Koga razen Kṛṣṇe bi torej slavil?" Dan je ta primer. Kṛṣṇa v resnici torej nima sovražnikov. Tu je rečeno: na yasya kaścid dayitaḥ. Dayitaḥ pomeni naklonjenost. Nikogar nima rajši od ostalih. Na yasya kaścid dayito 'sti karhicid dveṣyaś ca. In nihče ni Njegov sovražnik. Kdo pa bi lahko bil Njegov sovražnik, kdo bi lahko bil Njegov prijatelj?
Denimo, da dobimo nekega prijatelja. Od prijatelja pričakujemo določene ugodnosti oziroma dobiček, od sovražnika pa pričakujemo neke škodljive dejavnosti. Kṛṣṇa pa je tako popoln, da Mu nihče ne more škodovati niti Mu nihče ne more ničesar dati. Kje je torej potreba po prijateljih in sovražnikih? Nobene potrebe ni. Zato je tu rečeno: na yasya kaścid dayito 'sti. Ne potrebuje nikogaršnje naklonjenosti. Popoln je. Morda smo zelo revni. Potem pričakujemo, da nam bo prijatelj ali kdo drug naredil uslugo. Toda to pričakovanje imamo, ker smo nepopolni. Nismo celostni. V toliko pogledih smo pomanjkljivi. Zato vedno potrebujemo pomoč. Zato želimo dobiti prijatelje in sovražimo sovražnike. Kṛṣṇa, On, ki je Vrhovni... Nihče ne more v nobenem pogledu škodovati Kṛṣṇi in nihče ne more česarkoli dati Kṛṣṇi. Zakaj torej Kṛṣṇi nudimo toliko udobja? Kṛṣṇo oblačimo, Ga krasimo, Mu dajemo dobro hrano...
Torej, smisel tega je... Poskusite razumeti naslednje dejstvo. Kṛṣṇa ne potrebuje vaše lepe obleke niti lepih rož niti dobre hrane. Kṛṣṇa ne potrebuje tega. Toda če Mu nekaj daste, imate od tega korist. Kṛṣṇa vse to sprejme iz naklonjenosti. Dan je primer: če okrasite prvotno osebo, se zdi okrašen tudi odsev te osebe v ogledalu. Mi smo odsevi. Tudi v Bibliji je rečeno, da je človek narejen po podobi Boga. Torej, Kṛṣṇa je transcendentalen, mi pa... Ima dve roki, dve nogi, eno glavo. To, da je človek narejen po podobi Boga, pomeni da smo odsevna slika Boga. Ne pa, da si Njegovo obliko ustvarimo, predstavljamo v skladu z našo obliko. To je napaka. Māyāvādī filozofi razmišljajo na tak način. Temu se reče antropomorfizem. Pravijo: "Ker je... Absolutna Resnica je neosebna, ker pa smo mi osebe, si predstavljamo, da je Absolutna Resnica prav tako oseba." Prav nasprotno. To v resnici ne drži. To osebno obliko imamo, ker smo odsev Boga. V odsevu torej... Če je prvotna oseba deležna koristi, dobi korist tudi njen odsev. To je filozofija. Tudi odsev dobi korist.