SL/Prabhupada 0924 - Zgolj zanikanje nima smisla. Biti morajo tudi zapovedi



730422 - Lecture SB 01.08.30 - Los Angeles

Kdor je prenehal z grešnim načinom življenja. Yeṣām anta-gataṁ pāpaṁ janānāṁ puṇya-karmaṇām (BG 7.28). Kdo lahko preneha z grešnim načinom življenja? Kdor se posveča pobožnim dejavnostim. Biti moramo namreč dejavni, zaposleni. Če smo torej zaposleni s pobožnimi dejavnostmi, grešne dejavnosti samodejno izginejo. Prostovoljno moramo poskušati razbiti stebre grešnega življenja. Obenem pa se moramo posvetiti pobožnemu življenju. Ne moremo ostati zgolj na ravni teorije, saj se mora vsak z nečim ukvarjati. Če nismo vključeni v pobožne dejavnosti, nam teorija ne bo zadoščala.

Poglejmo praktičen primer: vaša vlada vlaga na milijone dolarjev, da bi ustavila drogiranje. To vedo vsi. Toda vladi ne uspeva. Le kako bi lahko odvisnike od LSD-ja in opijanja odvrnil zgolj z zakonom in poučevanjem? To ni mogoče. Zaposliti jih morate s čim dobrim. Potem bodo samodejno... Poglejmo si praktični primer. Ko so prišli sem, smo našim učencem naročili: "Brez opijanja." Nemudoma so ga opustili. Vladi pa to ni uspelo. To je praktičen primer. Paraṁ dṛṣṭvā nivartate (BG 2.59). Če nekoga ne zaposlite z nečim dobrim, ne morete ustaviti njegovih slabih navad. To ni mogoče. Zato dajemo oboje hkrati: dobre zaposlitve in prepovedi. Ne rečemo zgolj: "Brez izven zakonske spolnosti, brez opijanja, brez tega, brez onega..." Zgolj prepovedi nimajo smisla. Biti morajo tudi zapovedi. Vsak namreč želi biti v nekaj vključen. Smo namreč živa bitja. Ne pa mrtvi kamni.

Drugi filozofi s pomočjo meditacije želijo postati kot mrtvi kamni. "Naj mislim na praznino, impersonalizem." Le kako lahko umetno ustvarite praznino? Vaše srce in um sta zelo dejavna. Gre torej za umetna prizadevanja. To ne bo pomagalo človeški družbi. Tako imenovani yoga in meditacija sta neumnost. Ne priskrbita namreč zaposlitve. Tu pa zaposlitve so. Tu so vsi zaposleni z zgodnjim vstajanjem in ponujanjem ārātrika Božanstvom. Pripravljajo dobro hrano. Okrašujejo in izdelujejo vence - vključeni so na toliko načinov. Odpravijo se na saṅkīrtan zabavo, pogovarjajo se z neznanci, da bi prodali knjige. Štiriindvajseturna zaposlenost. Zato lahko opustijo to grešno življenje. Paraṁ dṛṣṭvā nivartate (BG 2.59).

Prav kot... Vse je opisano v Bhagavad-gīti. Prav kot v bolnišnici. V bolnišnici je veliko bolnikov, ki na Ekādaśī ničesar ne pojedo. Pa to pomeni, da se postijo na Ekādaśī? (smeh) Neprestano hrepenijo: "Kdaj bom lahko jedel, kdaj bom lahko jedel, kdaj bom lahko jedel?" Ti učenci pa prostovoljno ne jedo ničesar. Ne pozivamo vas, naj ničesar ne jeste. Nekaj sadja in sadežev. To je vse. Torej, paraṁ dṛṣṭvā nivartate (BG 2.59). Prav kot otrok. V roki ima nekaj, kar želi pojesti. Če mu ponudite nekaj boljšega, bo slabši prigrizek vrgel stran in sprejel boljšo možnost. In v zavesti Kṛṣṇe so boljše zaposlitve, boljše življenje, boljša filozofija, boljša zavest, vse je boljše. Zato lahko opustijo grešne dejavnosti, kar jih bo vzdignilo do zavesti Kṛṣṇe.

Te dejavnosti niso samo za človeško družbo. Tudi živalski družbi so namenjene. Živalska družba, vodna bitja - vsi so namreč Kṛṣṇovi delčki, sinovi. Gnijejo torej v tem materialnem svetu. Kṛṣṇa ima načrt, velik načrt, da bi jih odrešil. Osebno pride. Včasih pošlje Svoje zelo zaupne bhakte. Včasih pride On osebno. Včasih pa pusti navodila, na primer Bhagavad-gīto.