SL/Prabhupada 0970 - Jezik moramo vedno uporabljati za slavljenje Vsevišnjega Gospoda
730400 - Lecture BG 02.13 - New York
To je torej naš položaj: Krišne ne moremo razumeti z umskimi ugibanji, omejenimi čuti. To ni mogoče. Moramo se vključiti - sevonmukhe hi jihvādau - začenši z jihvā, z jezikom. Jezik je največji sovražnik in prijatelj obenem. Če jeziku dovolite, da počne kar ga je volja, kajenje, pitje, uživanje mesa, to in ono, potem je vaš največji sovražnik. In če jeziku tega ne dovolite, če ga lahko nadzirate, lahko nadzirate vse čute. Samodejno.
- Tā'ra madhye jihvā ati lobhamoy sudurmati
- tā'ke jetā kaṭhina saṁsāre
- kṛṣṇa baro doyāmoy koribāre jihvā jay
- swa-prasād-anna dilo bhāi
- sei annāmṛta pāo rādhā-kṛṣṇa-guṇa gāo
- preme ḍāko caitanya-nitāi
- (Bhaktivinoda Ṭhākura)
Jezik moramo torej vedno uporabiti za slavljenje Vsevišnjega Gospoda. To je naša naloga, kar se tiče jezika. In jeziku ne smemo dovoliti, da uživa karkoli drugega kot kṛṣṇa-prasādo. Zgolj z nadzorovanjem jezika postanemo osvobojeni. Če pa jeziku pustite, da počne kar ga je volja, je to težava. Kot pravi Krišna, se duhovna izobrazba začne z razumevanjem, da nismo to telo. In zadovoljevanje čutov ni naša naloga, saj nismo to telo. Le zakaj bi si prizadevali samo za zadovoljitev telesa, če nismo to telo? Telo pomeni čute. To je prvo navodilo.
Torej, karmiji, jnaniji in jogiji se vsi trudijo zadovoljiti zahteve telesa. Karmiji počnejo to neposredno. "Jej, pij, bodi vesel, uživaj." To je njihova filozofija. Jnaniji poskušajo razumeti: "Jaz nisem to telo." Neti neti neti neti: "Ne to, ne to, ne to, ne to, ne to..." Jogiji čute poskušajo obvladati s telesno vadbo, haṭha-yogo. Njihovo središče delovanja je torej telo. Središče delovanja je telo. Naša filozofija pa se začne z: "Nismo to telo." Razumete? Ko bodo opravili zaključni izpit pri preučevanju tega telesa, bodo mogoče lahko razumeli, kaj je njihova naloga. Naša filozofija pa se začne z: "Mi nismo to telo." Podiplomski študij. "Mi nismo to telo". To je Krišnovo navodilo. V Indiji smo videli mnogo velikih velikih politikov in učenjakov. Pišejo komentarje na Bhagavad-gīto, ampak iz telesnega vidika. V naši državi smo videli velikega vodjo, Mahātmo Gandhija, na sliki skupaj z Bhagavad-gīto. Ampak kaj je počel tekom življenja? Telesno dojemanje: "Jaz sem Indijec. Jaz sem Indijec." Nacionalizem pomeni telesno dojemanje življenja. "Jaz sem Indijec." "Jaz sem Američan." "Jaz sem Kanadčan." Ampak mi nismo to telo. V čem je potem smisel trditev: "Jaz sem Indijec", "Jaz sem Američan", "Jaz sem Kanadčan". Nimajo torej pravega znanja, zatopljeni so v to telesno dojemanje življenja, kljub temu pa se imajo za avtoritete Bhagavad-gīte. Poglejte, ali ni to smešno? In Bhagavad-gītā že v samem začetku uči: "Vi niste to telo." Ampak oni so na nivoju telesnega dojemanja življenja. Poskušajte razumeti njihov položaj. Ali lahko razumejo Bhagavad-gīto? Če nekdo čuti: "Jaz pripadam temu narodu, tej družini, tej skupnosti, temu kultu, pripadam temu, tej religiji..." Vse to je telesno dojemanje življenja.