SL/Prabhupada 1064 - Gospod prebiva v srcu vsakega živega bitja
660219-20 - Lecture BG Introduction - New York
Vrhovna zavest je pojasnjena v Bhagavad-gīti in sicer v poglavju, ki opisuje razliko med jīvo in īśvaro. Kṣetra-kṣetra-jña. Gospod je kṣetra-jña, kar pomeni, da je zavesten in jīve oziroma živa bitja so tudi zavestna. Razlika je v tem, da se živo bitje zaveda samo svojega telesa, medtem ko se Gospod zaveda vseh teles. Īśvaraḥ sarva-bhūtānāṁ hṛd-deśe 'rjuna tiṣṭhati (BG 18.61).
Ker Gospod prebiva v srcih vseh živih bitij, se zaveda želja in dejanj vsake jīve. Tega ne bi smeli pozabiti. Vsevišnja Božanska Osebnost oziroma Paramātmā prebiva v srcu vsakega živega bitja kot īśvara, kot upravitelj in usmerja živo bitje k delovanju. Usmerja živo bitje. Sarvasya cāhaṁ hṛdi sanniviṣṭhaḥ (BG 15.15). Gospod prebiva v srcu vsakega živega bitja in usmerja živo bitje tako, da to deluje v skladu s svojimi željami. Živo bitje pozabi kako mora delovati. Najprej se odloči delovati na določen način, potem pa se ujame v krog svojih dejanj in njihovih posledic - v krog karme. Ko zapusti eno telo, dobi drugo telo. Kakor bi sleklo eno oblačilo in se obleklo v drugo. Podobno pravi Bhagavad-gītā: vāsāṁsi jīrṇāni yathā vihāya (BG 2.22). Kakor človek menja različna oblačila, tako tudi duša menja različna telesa. Ko se duša tako seli, trpi posledice svojih preteklih dejanj. Te posledice pa se lahko spremenijo, ko se živo bitje dvigne do energije vrline in doume kako bi moralo delovati. In če tako dejansko tudi začne delovati, lahko svojo karmo oziroma posledice svojih preteklih dejanj spremeni. To pomeni, da karma ni večna. Od petih elementov - īśvara, jīva, prakṛti, kāla in karma - so štirje elementi večni, medtem ko karma ni večna.
Vrhovno zavestni īśvara... Razlika med vrhovno zavestnim īśvaro oziroma Gospodom in živim bitjem je v sedanjih okoliščinah sledeča. Tako zavest Gospoda kot zavest živega bitja je transcendentalna. Zavest ne nastane s spajanjem materialnih elementov. Ta razlaga je napačna. Teorije, da se zavest porodi na določeni stopnji razvoja materije, Bhagavad-gīta ne podpira. Zavest živega bitja se lahko zaradi stika z materijo zdi materialna, kakor je svetloba, ki prihaja skozi obarvano steklo, navidez obarvana. Na Gospodovo zavest pa materialna energija nima vpliva. Vsevišnji Gospod, Kṛṣṇa, pravi: mayādhyakṣeṇa prakṛtiḥ (BG 9.10). Ko Gospod sestopi v ta materialni svet, Njegova zavest ni pod vplivom materije. Če bi bila Njegova zavest pod vplivom materije, Gospod ne bi bil sposoben govoriti o transcendentalnih temah o katerih govori v Bhagavad-gīti. O transcendentalnem svetu ni mogoče govoriti z zavestjo, ki je pod vplivom materialne energije. Gospod torej ni onesnažen z materijo. Naša zavest v tem trenutku pa je materialno onesnažena. Bhagavad-gītā nas uči, da moramo materialno onesnaženo zavest očistiti in delovati s čisto zavestjo. To nas bo osrečilo. Našega delovanja nam ni treba opustiti, le očistiti ga moramo. Dejavnosti, ki nas bodo očistile, se imenujejo bhakti. Takšno delovanje je navidez povsem običajno delovanje, vendar ni onesnaženo. To je očiščeno delovanje. Nepoučenemu človeku se morda zdi, da bhakta deluje kot navaden človek. Tak neveden človek ne ve, da delovanje bhakt in Gospoda ni onesnaženo z nečisto materialno zavestjo in tremi guṇami materialne narave, ampak je transcendentalno. Naša zavest je materialno onesnažena. Tega ne smemo pozabiti.