SL/Prabhupada 0338 - Kakšna je vrednost te demokracije
Lecture on BG 1.31 -- London, July 24, 1973
Catur-vidhā bhajante māṁ sukṛtina. Sukṛtina pomeni pobožen. Kṛtī pomeni biti zelo spreten pri opravljanju posvetnih dejavnosti. Se pravi, tisti, ki so pobožni, se imenujejo sukṛtī. Obstajata dve vrsti delovanja: brezbožno, grešno delovanje in pobožno delovanje. Tisti, ki hodijo v cerkev ali tempelj in molijo, "O Bog, daj nam naš vsakdanji kruh," ali "Bog, daj mi nekaj denarja," ali "Bog, odreši me trpljenja," so ravno tako pobožni. Niso brezbožni. Brezbožniki se ne bodo nikdar predali Bogu, Krišni. Na māṁ duṣkṛtino mūḍhāḥ, prapadyante narādhamāḥ (BG 7.15). Te vrste ljudi: grešniki, podleži, najnižji med ljudmi, tisti, katerih znanje je izničila māyā in demonski ljudje, te vrste ljudi se ne bodo nikdar predali Bogu. Zatorej se imenujejo duṣkṛtina, brezbožneži. Krišna je pobožen, vendar si vseeno želi dobrobit za družino. To je njegova pomanjkljivost. Hm, Arjuna. Družinska sreča. Želi si biti srečen v družbi, prijateljstvu in ljubezni. Zato pravi na kāṅkṣe vijayam. Temu pravimo vairāgya. Śmaśāna-vairāgya. To se imenuje śmaśāna-vairāgya. Śmaśāna-vairāgya se zgodi, ko so hindujci v Indiji, priča sežigu mrtvega telesa. Sorodniki odpeljejo mrtvo telo na sežig v sežigalni ghaṭ, in ko je telo sežgano, se vsi prisotni v tem trenutku nekoliko odvežejo. "Oh, to je telo. Za to telo delamo. Konec je z njim. Spremenilo se je v pepel. Kakšno korist imamo od tega?" Tovrstna vairāgya, odrekanje, se zgodi. Toda takoj, ko človek zapusti sežigalni ghāṭ, ponovno nadaljuje s svojimi dejavnostmi. V śmaśāni, v sežigalnem ghatu, postane odvezan. In takoj, ko pride domov, spet navdušeno, poln moči išče poti, kako zaslužiti, kako do denarja, kako do denarja, kako do denarja. Ta vrsta vairāgye se torej imenuje śmaśāna-vairāgya, začasna. On (Arjuna) ne more postati vairagī. In reče: na kāṅkṣe vijayam: (BG 1.31) "Ne želim si zmage. Ne želim si tega." To razpoloženje je le trenutno. Le trenutno čustvo. Ti ljudje so navezani na družinsko življenje. Tak človek lahko reče: "Nočem te sreče, nočem tega lepega položaja, zmage. Nočem tega." Vendar hoče vse. Vse hoče. Ker ne ve, kaj je śreyas. Śreyas je Krišna. Pravzaprav, ko nekdo dobi Krišno ali postane zavesten Krišne, potem lahko reče: "Tega nočem." Tega ne bodo rekli. Zakaj govorijo: "Ne želim tega."? Kaj pa imamo tukaj? Recimo, da imam kraljestvo. Je to kraljestvo torej moje? Ne. To je Krišnovo kraljestvo. Ker Kṛṣṇa pravi bhoktāraṁ yajña-tapasāṁ sarva-loka-maheśvaram (BG 5.29). On je lastnik. Morda sem jaz lahko njegov zastopnik. Krišna želi, da bi bili vsi zavestni Krišne.
Torej, kraljeva dolžnost je, da kot predstavnik Krišne poskrbi, da postane vsak državljan zavesten Krišne. Potem dobro opravlja svojo dolžnost. In ker monarhi tega niso upoštevali, je sedaj monarhija povsod ukinjena. Torej monarhi, kjer koli je le malo monarhije, vsaj na videz monarhija, tako kot tukaj, v Angliji, velja, da če monarh postane zavesten Krišne, dejansko postane predstavnik Krišne, potem se bo spremenil celoten obraz kraljestva. To je potrebno. Naše gibanje za zavest Krišne je namenjeno temu. Te tako imenovane demokracije ne maramo preveč. Kakšna je vrednost take demokracije? Sami norci in podleži. Glasujejo za drugega norca in podleža, ta pa nato postane predsednik vlade, ali to ali ono. Tako kot ... V toliko primerih. To ni dobro za ljudi. Mi nismo za to tako imenovano demokracijo, ker ni kompetentnih ljudi. Če je kralj usposobljen ... Takšen je bil sistem monarhije. Tako kot Yudhiṣṭhira Mahārāja ali Arjuna ali kdo drug. Vsi ti kralji. Rājarṣi. Imenovali so jih rājarṣi.
- imaṁ vivasvate yogaṁ
- proktavān aham avyayam
- vivasvān manave prāha
- manur ikṣvākave 'bravīt
- (BG 4.1)
Evaṁ paramparā-prāptam imaṁ rājarṣayo viduḥ (BG 4.2). Rājarṣayaḥ. Rāja, kralj pomeni, da on ni le kralj. Je velik ṛṣi, sveta oseba, tako kot Mahārāja Yudhiṣṭhira ali Arjuna. To so svete osebe. Niso navadni ljudje, ne kot kak pijanski kralj: Bogat sem. Pijmo in prostitutka pa naj pleše. " Ne na tak način. Oni so bili so rišiji. Čeprav so bili kralji, so bili rišiji. Takega kralja želimo, rājarṣi. Potem bodo ljudje srečni. V bengalščini obstaja pregovor, rājara pāpe rāja naṣṭa gṛhiṇī doṣe gṛhastha bhraṣṭa. V gṛhasta, družinskem življenju velja, da če je žena nesrečna, potem nihče ne bo srečen v takem domu; v gṛhastha, družinskem življenju. Podobno je v kraljestvu; če je kralj brezveren, potem bodo vsi trpeli. To je težava.