SL/Prabhupada 0757 - Pozabil je na Boga, če mu pomagate obuditi zavest Boga, je to resnično dobro delo

Revision as of 19:14, 3 August 2021 by Vanibot (talk | contribs) (Vanibot #0023: VideoLocalizer - changed YouTube player to show hard-coded subtitles version)
(diff) ← Older revision | Latest revision (diff) | Newer revision → (diff)


750515 - Morning Walk - Perth

Prabhupada: Povedal vam bom zgodbo. Nekoč je nek človek napisal knjigo o tem, kako pasti krave. "Pasti krave, pasti krave, pasti krave." Nek starejši gospod ga je torej vprašal, "Kakšno knjigo prodajaš?" "Kako pasti krave." "Pojdi s to knjigo rajši k svoji mami. Naj te ona nauči, kako pasti krave." Vsi vedo, kako pasti krave, on pa je o tem napisal knjigo. "Zato raje... Ti si nevedna krava. Knjigo torej daj svoji materi in naj te ona nauči, kako pasti krave." Tako je to mišljeno. Če vse sprejmemo, nekdo trdi "Tole je užitek," spet drug pa... Kakšen je potem smisel pisanja knjig? Če pa predpostavimo, da je vse sprejemljivo. Potem si lahko vsak sam izbere, jar mu ustreza. "Oh, zakaj nam tako soliš pamet?" Naj si sami izberejo, kar jim ustreza.

Paramahamsa: Toda nekateri ljudje le s težavo dobijo, kar si želijo. Zato bi jim radi pomagali. Menimo, da je dolžnost nas kot človeških bitij, da jim pomagamo.

Prabhupada: Ta dolžnost je, da rajši greš k svoji materi. Popolnoma neumna teorija. Nima pomena.

Šrutakirti: Če je vse sprejemljivo, potem je tudi moje pridiganje sprejemljivo. Če je vse sprejemljivo, kaj je potem narobe z mojim pridiganjem?

Prabhupada: S tvojim pridiganjem ni nič narobe ob predpostavki, da pridigaš nekaj dobrega. Če pa predpostavimo, da je vse dobro, zakaj bi bilo potem tvoje pridiganje sploh potrebno? Nekaj pač pridigaš. Prav kot mi. Mi pridigamo. To, kar učimo, je dejansko koristno, saj mora vsak vedeti, kaj je in kaj je končni življenjski cilj. To je nujno. Materialno pridiganje pa je brez vrednosti. To je navedeno v Caitanya-caritāmṛti, ei bhāla ei manda, saba manodharma (CC Antya 4.176). "To je dobro; to je slabo," tu gre dejansko samo za umski zvarek. Resnično dobro pa je: "Pozabil je na Boga. Obudimo njegovo zavest." To je resnično dobro. Potem bo rešen pred tako imenovanim dobrim in slabim in vsem. To je zaželeno. V materialnem svetu je vse nekomu hrana, drugemu pa strup. Zato ni nikakršne razdelitve - "To je dobro; to je slabo." Iztrebki so za vas zelo slabi, ogabnega vonja, pa vendar so za prašiče hrana. To je dokaz - "Kar je za nekoga hrana, je za drugega strup." Torej gre pri delitvi "To je dobro; to je slabo," le za umski zvarek. Vse je dobro; vse je slabo - če pogledamo iz materialnega gledišča. Resnično dobro za tistega, ki je pozabil na svojo duhovno naravo pa je, če mu obudite to zavest. To je resnično dobro. (premor) Recimo, da bi nekdo zdaj prinesel polno vedro vode ter vam predlagal, "Lahko vas zalijem", "Ne, ne, ne, ne stori tega." Toda - recimo - race, takoj, ko imajo možnost... Nemudoma skočijo v vodo. Je torej voda dobra ali slaba? Vse je relativno. Zato se ne ukvarjajte s pojmom dobrega in slabega. Gre namreč za umski zvarek.