SL/Prabhupada 1061 - Bhagavad-gita obravnava razumevanje petih različnih resnic: Difference between revisions

(Created page with "<!-- BEGIN CATEGORY LIST --> Category:1080 Slovenian Pages with Videos Category:Prabhupada 1061 - in all Languages Category:SL-Quotes - 1966 Category:SL-Quotes -...")
 
No edit summary
 
Line 10: Line 10:
[[Category:Slovenian Language]]
[[Category:Slovenian Language]]
<!-- END CATEGORY LIST -->
<!-- END CATEGORY LIST -->
<!-- BEGIN NAVIGATION BAR -- DO NOT EDIT OR REMOVE -->
{{1080 videos navigation - All Languages|Slovenian|SL/Prabhupada 1060 - Bhagavad-gito moramo sprejeti v ponižnem stanju...|1060|SL/Prabhupada 1062 - Vsi imamo nagnenje k gospodovanju nad materialno naravo|1062}}
<!-- END NAVIGATION BAR -->
<!-- BEGIN ORIGINAL VANIQUOTES PAGE LINK-->
<!-- BEGIN ORIGINAL VANIQUOTES PAGE LINK-->
<div class="center">
<div class="center">
Line 18: Line 21:


<!-- BEGIN VIDEO LINK -->
<!-- BEGIN VIDEO LINK -->
{{youtube_right|G9JE15msxco|In this Bhagavad-gita the Subject Matter is Comprehending Five Different Truths - Prabhupāda 1061}}
{{youtube_right|nilEPM257-k|Bhagavad-gita obravnava razumevanje petih različnih resnic<br/> - Prabhupāda 1061}}
<!-- END VIDEO LINK -->
<!-- END VIDEO LINK -->


<!-- BEGIN AUDIO LINK -->
<!-- BEGIN AUDIO LINK -->
<mp3player>File:660219BG-NEW_YORK_clip05.mp3</mp3player>
<mp3player>https://s3.amazonaws.com/vanipedia/clip/660219BG-NEW_YORK_clip05.mp3</mp3player>
<!-- END AUDIO LINK -->
<!-- END AUDIO LINK -->


Line 30: Line 33:


<!-- BEGIN TRANSLATED TEXT -->
<!-- BEGIN TRANSLATED TEXT -->
Bhagavad-gita obravnava razumevanje petih različnih resnic. Gospod Kṛṣṇa sestopi - yadā yadā hi dharmasya glānir bhavati ([[Vanisource:BG 4.7|BG 4.7]]) - samo da bi razodel resnični smisel življenja. Stanje, ko človek pozabi na pravi smisel živeljenja, nalogo človeške življenjske vrste, se imenuje dharmasya glāniḥ ali motnja v nalogi človeške biti. V takšnih okoliščinah je izmed mnogih, mnogih ljudi, za tistega, ki prebudi duhovno razumevanje svojega položaja, izrečena ta Bhagavad-gītā. Ker nas je pogoltnila tigrica neznanja, je Gospod iz svoje brezvzročne milosti do živih bitij, prav posebno do ljudi, izgovoril Bhagavad-gīto in Njegov prijatelj Arjuna je bil Njegov učenec. Arjuna je bil zagotovo iznad vsakršne nevednosti, saj je bil družabnik Gospoda Kṛṣṇe. Ampak vseeno je padel pod vpliv neznanja na bojnem polju Kurukṣetri, samo da bi razkril Vrhovnemu Gospodu življenjske tegobe in bi On lahko razodel reštive za dobrobit prihodnjih generacij človeštva. Da lahko človek začrta svoje življenje in deluje, tako da je njegova poklicanost v popolnosti izpoljnjena. Torej Bhagavad-gītā obravnava razumevanje petih resnic. Prva resnica je, kaj je Bog. Gre za predhodni študij znanosti o Bogu. In ta znanost je razložena tukaj. Naslednja resnica je konstitutivni položaj živih bitij, jīva. Īśvara in jīva. Vrhovnega Gospoda se naslavnja kot īśvaro. Īśvara pomeni kontrolor in jīve, živa bitja... te niso kontrolorji, niso īśvara. So kontrolirane. Lahko se pretvarjam in zatrdim "Nihče me ne nadzoruje, sem svoboden," kar pa ni znak pametne osebe. Vsako živo bitje je pod nadzorom v vseh pogledih. Vsaj v tem pogojenem (materialnem) življenju je pod nadzorom. Torej Bhagavad-gita govori o razumevanju īśvare, vrhovnega nadzornika in o nadzorovanih živih bitjih, o prakṛti, materialni naravi. In naprej o času, trajanju obstoja vesolja, oziroma manifestacije materialne narave in trajanjej večnega časa. Ter nenazadnje karma. Karma pomeni delovanje. Vse, celoten univerzum, kozmična manifestacija je polna raznovrstnih dejavnosti. Še posebno živa bitja so vključena v raznolike aktivnosti. Iz Bhagavad-gīte se moramo naučiti o īśvari, oziroma kdo je Bog, o jīvah, kaj so živa bitja in o prakṛti, kaj je ta kozmična manifestacija ter kako je vse pod vplivom časa in kaj so vse te aktivnosti. Izmed teh petih resnic, Bhagavad-gītā razlaga, da Vrhovni Bog ali Kṛṣṇa ali Brahman ali Paramātmā... kakor koli Ga naslovite je vrhovni upravitelj. Obstaja namreč vrhovni upravitelj. In vrhovni upravitelj je najveličastnejši. In živa bitja, so po naravi kvalitativno enaka kot vrhovni upravitelj. Ravno tako kot vrhovni upravitelj, Gospod, nadzoruje kozmične dejavnosti materialne narave. V kasnejših poglavjih v Bhagavad-gīti bo razloženo, da materialna narava ni neodvisna, saj deluje pod striktnim nadzorom Vrhovnega Gospoda. Mayādhyakṣeṇa prakṛtiḥ sūyate sa-carācaram ([[Vanisource:BG 9.10|BG 9.10]]). "Ta materialna narava deluje pod Mojim nadzorom," mayādhyakṣeṇa, "pod Mojim vodstovm."
Bhagavad-gita obravnava razumevanje petih različnih resnic. Gospod Kṛṣṇa sestopi - yadā yadā hi dharmasya glānir bhavati ([[Vanisource:BG 4.7 (1972)|BG 4.7]]) - samo da bi razodel resnični smisel življenja. Stanje, ko človek pozabi na pravi smisel živeljenja, nalogo človeške življenjske vrste, se imenuje dharmasya glāniḥ ali motnja v nalogi človeške biti. V takšnih okoliščinah je izmed mnogih, mnogih ljudi, za tistega, ki prebudi duhovno razumevanje svojega položaja, izrečena ta Bhagavad-gītā. Ker nas je pogoltnila tigrica neznanja, je Gospod iz svoje brezvzročne milosti do živih bitij, prav posebno do ljudi, izgovoril Bhagavad-gīto in Njegov prijatelj Arjuna je bil Njegov učenec.  
 
Arjuna je bil zagotovo iznad vsakršne nevednosti, saj je bil družabnik Gospoda Kṛṣṇe. Ampak vseeno je padel pod vpliv neznanja na bojnem polju Kurukṣetri, samo da bi razkril Vrhovnemu Gospodu življenjske tegobe in bi On lahko razodel reštive za dobrobit prihodnjih generacij človeštva. Da lahko človek začrta svoje življenje in deluje, tako da je njegova poklicanost v popolnosti izpoljnjena.  
 
Torej Bhagavad-gītā obravnava razumevanje petih resnic. Prva resnica je, kaj je Bog. Gre za predhodni študij znanosti o Bogu. In ta znanost je razložena tukaj. Naslednja resnica je konstitutivni položaj živih bitij, jīva. Īśvara in jīva. Vrhovnega Gospoda se naslavnja kot īśvaro. Īśvara pomeni kontrolor in jīve, živa bitja... te niso kontrolorji, niso īśvara. So kontrolirane. Lahko se pretvarjam in zatrdim "Nihče me ne nadzoruje, sem svoboden," kar pa ni znak pametne osebe. Vsako živo bitje je pod nadzorom v vseh pogledih. Vsaj v tem pogojenem (materialnem) življenju je pod nadzorom. Torej Bhagavad-gita govori o razumevanju īśvare, vrhovnega nadzornika in o nadzorovanih živih bitjih, o prakṛti, materialni naravi. In naprej o času, trajanju obstoja vesolja, oziroma manifestacije materialne narave in trajanjej večnega časa. Ter nenazadnje karma. Karma pomeni delovanje. Vse, celoten univerzum, kozmična manifestacija je polna raznovrstnih dejavnosti. Še posebno živa bitja so vključena v raznolike aktivnosti. Iz Bhagavad-gīte se moramo naučiti o īśvari, oziroma kdo je Bog, o jīvah, kaj so živa bitja in o prakṛti, kaj je ta kozmična manifestacija ter kako je vse pod vplivom časa in kaj so vse te aktivnosti.  
 
Izmed teh petih resnic, Bhagavad-gītā razlaga, da Vrhovni Bog ali Kṛṣṇa ali Brahman ali Paramātmā... kakor koli Ga naslovite je vrhovni upravitelj. Obstaja namreč vrhovni upravitelj. In vrhovni upravitelj je najveličastnejši. In živa bitja, so po naravi kvalitativno enaka kot vrhovni upravitelj. Ravno tako kot vrhovni upravitelj, Gospod, nadzoruje kozmične dejavnosti materialne narave. V kasnejših poglavjih v Bhagavad-gīti bo razloženo, da materialna narava ni neodvisna, saj deluje pod striktnim nadzorom Vrhovnega Gospoda. Mayādhyakṣeṇa prakṛtiḥ sūyate sa-carācaram ([[Vanisource:BG 9.10 (1972)|BG 9.10]]). "Ta materialna narava deluje pod Mojim nadzorom," mayādhyakṣeṇa, "pod Mojim vodstovm."
<!-- END TRANSLATED TEXT -->
<!-- END TRANSLATED TEXT -->

Latest revision as of 06:59, 21 June 2021



660219-20 - Lecture BG Introduction - New York

Bhagavad-gita obravnava razumevanje petih različnih resnic. Gospod Kṛṣṇa sestopi - yadā yadā hi dharmasya glānir bhavati (BG 4.7) - samo da bi razodel resnični smisel življenja. Stanje, ko človek pozabi na pravi smisel živeljenja, nalogo človeške življenjske vrste, se imenuje dharmasya glāniḥ ali motnja v nalogi človeške biti. V takšnih okoliščinah je izmed mnogih, mnogih ljudi, za tistega, ki prebudi duhovno razumevanje svojega položaja, izrečena ta Bhagavad-gītā. Ker nas je pogoltnila tigrica neznanja, je Gospod iz svoje brezvzročne milosti do živih bitij, prav posebno do ljudi, izgovoril Bhagavad-gīto in Njegov prijatelj Arjuna je bil Njegov učenec.

Arjuna je bil zagotovo iznad vsakršne nevednosti, saj je bil družabnik Gospoda Kṛṣṇe. Ampak vseeno je padel pod vpliv neznanja na bojnem polju Kurukṣetri, samo da bi razkril Vrhovnemu Gospodu življenjske tegobe in bi On lahko razodel reštive za dobrobit prihodnjih generacij človeštva. Da lahko človek začrta svoje življenje in deluje, tako da je njegova poklicanost v popolnosti izpoljnjena.

Torej Bhagavad-gītā obravnava razumevanje petih resnic. Prva resnica je, kaj je Bog. Gre za predhodni študij znanosti o Bogu. In ta znanost je razložena tukaj. Naslednja resnica je konstitutivni položaj živih bitij, jīva. Īśvara in jīva. Vrhovnega Gospoda se naslavnja kot īśvaro. Īśvara pomeni kontrolor in jīve, živa bitja... te niso kontrolorji, niso īśvara. So kontrolirane. Lahko se pretvarjam in zatrdim "Nihče me ne nadzoruje, sem svoboden," kar pa ni znak pametne osebe. Vsako živo bitje je pod nadzorom v vseh pogledih. Vsaj v tem pogojenem (materialnem) življenju je pod nadzorom. Torej Bhagavad-gita govori o razumevanju īśvare, vrhovnega nadzornika in o nadzorovanih živih bitjih, o prakṛti, materialni naravi. In naprej o času, trajanju obstoja vesolja, oziroma manifestacije materialne narave in trajanjej večnega časa. Ter nenazadnje karma. Karma pomeni delovanje. Vse, celoten univerzum, kozmična manifestacija je polna raznovrstnih dejavnosti. Še posebno živa bitja so vključena v raznolike aktivnosti. Iz Bhagavad-gīte se moramo naučiti o īśvari, oziroma kdo je Bog, o jīvah, kaj so živa bitja in o prakṛti, kaj je ta kozmična manifestacija ter kako je vse pod vplivom časa in kaj so vse te aktivnosti.

Izmed teh petih resnic, Bhagavad-gītā razlaga, da Vrhovni Bog ali Kṛṣṇa ali Brahman ali Paramātmā... kakor koli Ga naslovite je vrhovni upravitelj. Obstaja namreč vrhovni upravitelj. In vrhovni upravitelj je najveličastnejši. In živa bitja, so po naravi kvalitativno enaka kot vrhovni upravitelj. Ravno tako kot vrhovni upravitelj, Gospod, nadzoruje kozmične dejavnosti materialne narave. V kasnejših poglavjih v Bhagavad-gīti bo razloženo, da materialna narava ni neodvisna, saj deluje pod striktnim nadzorom Vrhovnega Gospoda. Mayādhyakṣeṇa prakṛtiḥ sūyate sa-carācaram (BG 9.10). "Ta materialna narava deluje pod Mojim nadzorom," mayādhyakṣeṇa, "pod Mojim vodstovm."