SL/Prabhupada 0165 - Očiščeno delovanje se imenuje bhakti
Lecture on BG Introduction — New York, February 19-20, 1966
Vrhovna zavest je razložena v Bhagavad-gīti, v poglavju kjer je pojasnjena razlika med jīvo and īśvaro. Kṣetra-kṣetra-jña. Pojasnjeno je bilo, da je tudi Gospod kṣetra-jña oziroma zavesten, in da so jīve oziroma živa bitja tudi zavestna. Razlika pa je v tem, da se živo bitje zaveda samo svojega telesa, medtem ko se Gospod zaveda vseh teles. Īśvaraḥ sarva-bhūtānāṁ hṛd-deśe 'rjuna tiṣṭhati (BG 18.61). Gospod prebiva v srcu vseh živih bitij, zato se zaveda duševnega stanja in želja vsake posamezne jīve. Tega ne bi smeli pozabiti. Pojasnjeno je tudi, da Paramātmā oziroma Vsevišnja Božanska Osebnost prebiva v srcu vsakogar kot īśvara, kot kontrolor in da On daje navodila. On daje navodila. Sarvasya cāhaṁ hṛdi sanniviṣṭhaḥ (BG 15.15). Gospod prebiva v srcu vsakogar in On usmerja delovanje živega bitja.
Živo bitje pozabi kaj mora storiti. Najprej se odloči delovati na določen način, potem pa se ujame v krog svojih dejanj in njihovih posledic (v krog karme). Ko zapusti eno telo, vstopi v drugo telo. Kakor bi sleklo eno oblačilo in se odelo v drugo, je tudi v Bhagavad-gīti podobno pojasnjeno: vāsāṁsi jīrṇāni yathā vihāya (BG 2.22). Tako kot človek menja različna oblačila, na podoben način živo bitje menja različna telesa. Ko se duša tako seli, trpi posledice svojih preteklih dejanj. Te aktivnosti pa se lahko spremenijo takrat, ko je živo bitje v energiji vrline in pri zdravi pameti, da lahko razume kakšne vrste aktivnosti bi moralo privzeti. In če tako tudi ravna, potem se lahko vsa dejanja in njihove posledice spremenijo. To pomeni, da karma ni večna. Med petimi elementi (īśvara, jīva, prakṛti, kāla in karma), so štirje večni, medtem ko karma ni večna. Zavestni īśvara, vrhovno zavestni īśvara oziroma Gospod, se v trenutnih okoliščinah od živega bitja razlikuje na sledeči način. Tako Gospodova zavest kot tudi zavest živih bitij je transcendentalna. Ni res, da je ta zavest posledica vpletenosti v to materijo. To je napačna ideja. Teorija, ki pravi da se zavest poraja na določeni stopnji razvoja materije, v Bhagavad-gīti ni sprejeta. To ne drži. Zaradi vpliva materialnih okoliščin, se zavest lahko popačeno odseva, prav tako kot se svetloba, ki prihaja skozi obarvano steklo, navidez zdi obarvana. Na Gospodovo zavest pa materialna energija nima vpliva. Vsevišnji Gospod Kṛṣṇa pravi mayādhyakṣeṇa prakṛtiḥ(BG 9.10). Ko sestopi v materialni svet, Njegova zavest ni pod vplivom materije. Če bi Njegova zavest bila pod vplivom materije, ne bi bil sposoben govoriti o transcendentalnih temah, o kakršnih govori Bhagavad-gītā. Transcendentalnega sveta ni mogoče opisati z zavestjo, ki je pod vplivom materialne energije. Gospod torej ni onesnažen z materijo. Ampak naša zavest v tem trenutku, pa je materialno onesnažena. Bhagavad-gītā zato uči, da moramo očistiti to materialno onesnaženo zavest in da moramo delovati s čisto zavestjo. To nas bo osrečilo. Delovanja nam ni treba opustiti. Moramo ga le očistiti. In to očiščeno delovanje se imenuje bhakti. Navzven se zdi, da gre za povsem običajno delovanje, vendar to delovanje ni pod vplivom materialne energije. To je očiščeno delovanje. Nepoučenemu se lahko zdi, da bhakta deluje kakor navaden človek, toda tak nevednež se ne zaveda, da delovanje bhakt in delovanje Gospoda, ni onesnaženo z nečisto, materialno zavestjo, ampak je onstran treh guṇ materialne narave. Ne smemo pozabiti, da naša zavest še ni čista.