SL/Prabhupada 0407 - Življenjska zgodba Haridasa je rojstvo v Muhamedanski družini
Prabhupāda: V tem času je prišel neki brahmana in povabil Gospoda Čejtanjo, "Povabil sem sanjasije Benaresa, ampak vem, da ne želiš videti teh Mayavadi sanjasijev, ampak še vedno sem Te povabil. Prosim, sprejmi moje povabilo." Caitanya Mahāprabhu je videl priložnost v srečanju s Prakāśānanda Sarasvatījem. Sprejel je povabilo in sestanek se je odvil, pogovor pa je tekel o Vedānta-sūtri s Prakāśānanda Sarasvatijem in On ga je spreobrnil v Vajšnavo. To je druga zgodba.
Hayagrīva: Koliko je ta človek star?
Prabhupāda: Prakāśānanda Sarasvatī? Tudi on je bil star. Ne manj kot šestdeset let. Da.
Hayagrīva: In kakšna je bila njegova vloga v mestu? Bil je... Bil je Vedantist?
Prabhupāda: Prakāśānanda Sarasvatī. Bil je Māyāvādī sannyāsī. Sprejel je principe Caitanya Mahāprabhuja in Mu izkazal spoštovanje. Dotaknil se je Njegovih stopal. Tudi pridružil se je. Ampak nikjer ni omenjeno, da je uradno postal Vajšnava, ampak je pa sprejel filozofijo Čejtanje Mahaprabhuja. Ampak Sārvabhauma Bhaṭṭācārya je uradno postal Vajšnava. Lord Haridāsa sreča....
Hayagrīva: Peti prizor.
Prabhupāda: Peti prizor.
Hayagrīva: To je Haridāsa Ṭhākura?
Prabhupāda: Haridāsa Ṭhākura.
Hayagrīva: Ob čigavi smrti? Haridāsevi?
Prabhupāda: Da. Haridāsa je bil zelo star. On je bil Muhamedanec.
Hayagrīva: On je bil ta oseba, ki so ga vrgli v reko.
Prabhupāda: Da.
Hayagrīva: In končno sreča njegove in tukaj, v petem prizoru.
Prabhupāda: Nismo mišljeni za te... Seveda, Haridāsa Ṭhākura ima ločeno življenje, ampak tega ne bomo prikazali.
Hayagrīva: Da. V redu. Ta konkreten dogodek.
Prabhupāda: Konkreten dogodek je pomemben, to, da je bil Čejtanja Mahaprabhu brahmana in sanjasi. Glede na običaje, se On ne bil smel dotakniti Muhamedanca, ampak Haridāsa Ṭhākura je bil Mohamedanec, ob njegovi smrti je On prevzel njegovo telo in plesal, in položil ga je na pokopališče in delil prasadam. Haridāsa Ṭhākura se dva ali tri dni ni počutil dobro. Ker je bil Muhamedanec ni vstopil v Jagannāthov tempelj. Hindujci so zelo striktni. Bil je bhakta, vseeno mu je bilo. Zakaj bi ustvaril vrsto? In Čejtanja Mahaprabhu je cenil njegovo vedenje, to, da ni želel ustvariti nobene.... Zato, ker je postal bhakta. Na silo ni šel v tempelj. Ampak Čejtanja Mahaprabhu je vsak dan prišel na obisk k njemu. Ko se je želel skopati v morju, je naprej videl Haridasa. "Haridasa? Kaj počneš?" Haridasa je izkazal spoštovanje in Gospod se je usedel in nekaj časa govoril. Potem je Čejtanja Mahaprabhu odšel na kopanje. In tako je Gospod nekega dne prišel in videl, da se Haridasa ne počuti dobro. "Harisada? Kako je tvoje zdravje?" "Da Gospod, ni ravno...navsezadnje, je samo telo." Tretji dan pa je videl, da bo Haridas zapustil telo. In Čejtanja Mahaprabhu je vprašal, "Harisada, kaj si želiš?" Oba sta vedela. Harisada je rekel, da "To je moja zadnja želja. Lahko Te prosim, da stojiš pred menoj." Čajtanja Mahaprabhu je stal pred njim in zapustil je telo.
Hayagriva: Omeniti ste, da.....
Prabhupāda: Po njegovem odhodu je njegovo telo odpeljal Caitanja Mahaprabhu osebno in drugi bhakte so ga peljali na morje in mu skopali grob. Ta grob je še vedno v Jagannātha Purīju. Samadni Haridāsa Ṭhākurja, grobnica. Torej je Čejtanja Mahaprabhu priče plesati. To je bil obred. Ker v Vajšnavskem obredju, je vse kirtana in ples. To je bil njegov zadnji obred s Haridās Ṭhākurjem.
Hayagrīva: Omenili ste nekaj o Caitanyevem plesu s Haridāsem?
Prabhupāda: Haridāsevo telo.. Caitanya... mrtvo telo. Haridāsevo mrtvo telo.
Hayagrīva: Oh, z njegovim mrtvim telesom?
Prabhupāda: Da. Njegovim mrtvim telesom.
Hayagrīva: Po njegovi smrti.
Prabhupāda: Po njegovi smrti.
Hayagrīva: Caitanya...
Prabhupāda: Dokler je bil, hočem reči, Haridāsa še živ, je plesal. Ampak po smrti Haridasa je Čejtanja Mahaprabhu osebno prevzel njegovo telo in začel plesati v kirtanu. To pomeni, da je bil njegov obred pogreba izveden iz strani Čejtanje Mahaprabhuja osebno. Odnesel je truplo do morja in v grob je...
Hayagrīva: Izvedel.......
Prabhupāda: Pogrebno slovesnost, da.
Hayagrīva: S kirtano.
Prabhupāda: S kīrtano. Kīrtana je vedno tukaj. In po pogrebu je bilo deljenje prasadama s kirtanom. Haridāsa Ṭhākura. Tukaj morate prikazati pogovor s Haridāsem, z občutkom.
Hayagrīva: V redu. Ali je tukaj....ali je kakšna druga informacija o Haridāsu?
Prabhupāda: Življenjska zgodba Haridāsa je taka, da je bil rojen v Muhamedanski družini. Na nek način je postal bhakta in je dnevno mantral 300.000 imen, Hare Kṛṣṇa Hare Kṛṣṇa Kṛṣṇa Kṛṣṇa Hare Hare, Hare Rama Hare Rama Rama Rama Hare Hare, Čejtanja Mahaprabhu ga je naredil acaryo, avtoriteto mantranja. Zato ga slavimo, "Nāmācārya Haridāsa Ṭhākura ki jaya." Naredil ga je acaryo, avtoriteto mantranja Hare Krišna. Ko je Cajtanja Mahaprabhu vzel sanjaso, si je Haridāsa Ṭhākura zaželel, "Moj dragi Gospod, zapuščaš Nawadvip, kakšen je potem smisel mojega življenja? Ali me vzemi, ali pa me pusti umreti." Čejtanja Mahaprabhu je rekel, "Ne. Zakaj bi moral umreti? Pridi z Mano." In vzel ga je s seboj v Jagannātha Purī. V Jagannātha Purīju, ker se je smatralo, da je rojen v Muhamedanski družini, ni vstopil v Tempelj. Čejtanja Mahaprabhu mu je dal prostor v hiši Kāśīnātha Miśre in tam je mantral in Čejtanja Mahaprabhu mu je pošiljal prasadam, Tako je prebil svoje dneve. In Čejtanja Mahaprabhu je vsak dan prišel, da ga vidi in nekega dne je tako umrl.