SL/Prabhupada 0408 - Ugra-karma pomeni divje delovanje
Cornerstone Laying -- Bombay, January 23, 1975
Ravno smo govorili o industriji. Industrija je omenjena v Bhagavad-giti kot ugra-karma. Ugra-karma pomeni okrutne dejavnosti. Za preživetje potrebujemo vzdrževanje. Rahāra-nidrā-bhaya-mai ... To so osnovne potrebe tega telesa, materialnega telesa. Za to je Kṛṣṇa dejal annād bhavanti bhūtāni (BG 3.14). Anna - pomeni žito - žito potrebujemo. Annād bhavanti bhūtāni. Žito lahko proizvajamo zelo enostavno, s kmetijstvom. Na drugem mestu Kṛṣṇa pravi kṛṣi-go-rakṣya-vājijyaṁ vaiśya-karma svabhāva-jam (BG 18.44). Za naše vzdrževanje lahko proizvedemo dovolj žita in ves svet ima dovolj zemlje. Okoli sveta sem potoval vsaj štirinajstkrat. V zadnjih osmih letih sem potoval po vsem svetu, celo v notranjost. Videl sem, da je dovolj zemlje, zlasti v Afriki, v Avstraliji, v Ameriki. Proizvedemo lahko toliko žita, da lahko zlahka vzdržujemo populacijo desetkrat večjo od današnje. Desetkrat. Ni pomanjkanja hrane. Težava pa je v tem, da smo razmejili: "To je moja zemlja." Nekdo pravi: "To je Amerika, moja zemlja," "Avstralija, moja zemlja," "Afrika, moja zemlja," "Indija, moja zemlja." Ta "moj" in "jaz". Janasya moho 'yam ahaṁ mameti (SB 5.5.8). To se imenuje iluzija, ta "jaz" in "moj". "Jaz sem to telo in to je moja last." To se imenuje iluzija. In ta iluzija, če stojimo na tej platformi iluzije, potem nismo nič boljši od živali.
- yasyātma-buddhiḥ kuṇape tri-dhātuke
- sva-dhīḥ kalatrādiṣu bhauma ijya-dhī
- yat-tīrtha-buddhiḥ salile na karhicij
- janeṣu abhijñeṣu sa eva go-khara
Go pomeni krava in kharaḥ pomeni osel. Tisti, ki so v telesnem konceptu življenja, ahaṁ mameti (SB 5.5.8), niso boljši od teh oslov in krav, torej živali. To se dogaja. Ne bom vam vzel veliko časa, vendar vas bom poskušal prepričati, kaj je namen tega gibanja zavesti Kṛṣṇe. Namen tega gibanja zavesti Kṛṣṇa je rešiti človeško družbo, da ne postanejo živali, krave in osli. To je gibanje. Ustanovili so svojo civilizacijo... Kot je navedeno v Bhagavad-giti, živalsko ali asursko civilizacijo, asurska civilizacija, začetek je pravṛttiṁ ca nivṛttiṁ ca janā na vidur āsurāḥ. Asurska, demonska, civilizacijska, ne vedo, v katero smer se moramo voditi za doseganje popolnosti življenja, pravṛtti in nivṛtti, in ki jih ne bomo sprejeli - ugodne in neugodne. Človeško življenje ... Vsakdo ve, "To je zame ugodno, in to je zame neugodno." Asurāḥ janā, tisti, ki so demonske osebe, tega ne vedo, ne vedo: "Kaj je ugodno zame in kaj ni ugodno zame." Pravṛttiṁ nivṛttiṁ ca janā na vidur āsurāḥ, na śaucaṁ nāpi cācāraḥ: "Ni čistosti, niti dobrega vedenja." Na satyaṁ teṣu vidya ...: "In v njihovem življenju ni resnice." To je asurično. Večkrat smo slišali »asure«, »asurska civilizacija«, »demonska civilizacija«. To je začetek.
- pravṛttiṁ ca nivṛttiṁ ca
- janā na vidur āsurāḥ
- na ṁaucaṁ nāpi cācāro
- na satyaṁ teṣu ...
- (BG 16.7)
Satyam, ni resnicoljubnosti. In samo prvovrstno življenje pomeni brāhmaṇsko življenje. Satyaṁ śaucaṁ tapo. Začetek je satyam. Asursko življenje ni satya, ni resnice in prvovrstnega življenja v človeški družbi, brāhmaṇas, je satyaṁ śaucaṁ tapo in titikṣa ārjavaḥ āstikyaṁ jñānaṁ vijñānam (BG 18.42). To je prvovrstno življenje.
Zato bo naše gibanje za zavest Kṛṣṇe ustvarilo razred idealnih ljudi, prvovrstnih ljudi z satyaṁ śaucaṁ tapo śamaḥ damaḥ titikṣaḥ. To je pobožna civilizacija. In to pobožno civilizacijo lahko Indija podari celotnemu svetu. To je poseben privilegij Indije. V drugih državah zunaj Indije, so v glavnem samo āsuri-janā in ugra-karma. Industrija in druga ugra-karma je prišla iz zahodnih držav. Toda tako ljudje ne bodo nikoli srečni. To je zelo podrobno razloženo v šestnajstem poglavju Bhagavad-gite. Duṣpūra akaṅkṣa. Njihove želje ne bodo nikoli zadovoljene s tem materialnim napredkom. Ne vedo. Pozabljajo. Zato smo izbrali mesto Bombay. Mesto Bombay je najboljše mesto, najnaprednejše mesto v Indiji, najboljše mesto v Indiji. In ljudje so tudi zelo prijazni. So versko nagnjeni. Bogati so. Lepo lahko sprejmejo boljše stvari. Zato sem hotel tu v Bombayu ustanoviti center, za širjenje gibanja za zavest Kṛṣṇe. Čeprav je bilo na moji poti veliko ovir, Kljub temu je to na koncu delo Kṛṣṇe. Uspešno bo. Torej, danes... Ustanovitev temeljev in temeljnih kamnov je bila opravljena dve leti prej, vendar je bilo veliko, veliko ovir iz asurske janā-e. Zdaj smo, tako ali drugače, dobili majhno olajšanje od takšnih ovir. Zato postavljamo ta temelj tega ugodnega dne in zelo sem vesel, da ste se nam pridružili.