SL/Prabhupada 0549 - Pravi namen joge je konotrola čutov
Lecture on BG 2.62-72 -- Los Angeles, December 19, 1968
Tamāla Kṛṣṇa: "... od čutov človek razvije navezanost nanje, in iz takšne navezanosti se razvije poželenje in iz poželenja se poraja jeza (BG 2.62). " Smisel. "Kdor ni zavesten Kṛṣṇe, je podvržen materialnim željam ob tem pa razmišlja o predmetih čutne zaznave. Čutila so vedno aktivna, če niso vključena v transcendentalno vdano služenje Gospodu, bodo zagotovo iskala vključenost v službi materializma. "
Prabhupada: Da. Tu je skrivnost sistema joge. Joga indrija-saṁyama. Pravi namen joge je nadzorovanje čutov. Naše materialne dejavnosti pomenijo vključiti čute v nek določen cilj ali užitek. To je naše materialno udejstvovanje. In sistem joge pomeni, da morate nadzorovati čute in čutila ločiti od materialnega užitka in trpljenja, in jih preusmeriti, usmeriti jih k temu, da bi videli Naddušo Višnuja v sebi. To je pravi namen joge. Joga ne pomeni ... Seveda na začetku obstajajo različna pravila in predpisi, sedeča drža, samo da bi nadzorovali um. Vendar to ni končni cilj joge. Namen je, da prenehamo z materialnim udejstvovanjem in začnemo z duhovnim udejstvovanjem. Torej, tukaj je razloženo. Nadaljuj z branjem.
Tamāla Kṛṣṇa: "V materialnem svetu so vsi, vključno z Gospodom Śivo in gospodom Brahmo - da ne rečemo ničesar o drugih polbogovih na nebesnih planetih - podvrženi vplivu predmetov čutnih zaznav . "
Prabhupāda: Predmeti čutnih zaznav, ja.
Tamāla Kṛṣṇa: "Predmeti čutnih zaznav. In edina metoda, kako se rešiti iz te uganke materialnega obstoja, je, da postanemo zavestni Krišne. "
Prabhupāda: Iz vedske literature se naučimo, da ... Seveda nam prikazujejo, Gospod Śiva, gospod Brahmā. Včasih so ju privlačili tudi predmet čutne zaznavei. Tako kot gospod Brahmā, njegova hči Sarasvatī ... Sarasvatī velja za najbolj popolno obliko lepote, ženske lepote, Sarasvatī. Tako je gospod Brahmā postal očaran nad lepoto svoje hčere samo da nam pokaže primer, da so celo osebnosti, kot je gospod Brahmā, včasih očarane. Ta māyā je tako močna. Pozabil je: " Ona je moja hči." Potem je za pokoro moral Brahmā zapustiti telo. Te zgodbe so v Śrīmad-Bhāgavatamu. Podobno je tudi Gospod Śiva, ko se je Kṛṣṇa pred njim pojavil v podobi Mohinī-mūrti ... Mohinī-mūrti ... Mohinī pomeni najbolj očarljivo, lepo žensko podobo. Tudi Gospod Śiva je postal nor za njo. Kamor koli je šla, jo je Gospod Śiva preganjal. In navedeno je, da je Gospod Śiva, ko je lovil Mohinī-mūrti, izlival seme. Torej so ti primeri tam. Kot je navedeno v Bhagavad-giti, daivī hy eṣā guṇamayī mama māyā duratyayā (BG 7.14). Celotna materialna energija očara vsakega izmed nas s to lepoto, žensko lepoto. Pravzaprav ni lepote. To je iluzija. Śaṅkarācārya pravi, da "Ti hrepeniš po tej lepoti, a ste analizirali to lepoto? Kaj je lepota? " Etad rakta-māṁsa-vikāram. Tako kot naša učenca Govinda dāsī in Nara-nārāyaṇa oblikujeta omet. Ta trenutek še ni privlačen. Toda ko bo ta omet lepo pobarvan, bo zelo privlačen. Podobno je to telo kombinacija krvi, mišic in žil. Če odrežete zgornji del telesa, takoj ko zagledate notranjost, so to vse strašno grozne stvari. Toda navzven tako poslikana z iluzorno barvo māye, izgleda zelo privlačno. In to privlači naša čutila. To je vzrok za naše vezanosti.