SL/Prabhupada 0778 - Največji prispevek družbi je znanje
Lecture on SB 6.1.17 -- Denver, June 30, 1975
Nitāi: "V tem materialnem svetu je sledenje poti čistih bhakt, ki se primerno vedejo in so v celoti obdarjeni s prvorazrednimi lastnostmi zaradi tega, ker so se v celoti posvetilu služenju Nārāyaṇi in zato, ker sta njihovo življenje in duša zagotovo najbolj blagodejna, lahko popolnoma brez strahu in predpisano s strani śāster."
Prabhupāda:
- sadhrīcīno hy ayaṁ loke
- panthāḥ kṣemo 'kuto-bhayaḥ
- suśīlāḥ sādhavo yatra
- nārāyaṇa-parāyaṇāḥ
Torej, śāstre pravijo, da je druženje z bhaktami... Nārāyaṇa-parāyaṇāḥ pomeni bhakte. Nārāyaṇa-para: kdor je sprejel Nārāyaṇo za dokončni življenjski cilj. Nārāyaṇa, Kṛṣṇa, Viṣṇu - vsi so enaka tattva, viṣṇu-tattva. Ljudje pa ne vedo tega, da je priti na raven čaščenja Nārāyaṇa ali Viṣṇuja ali Kṛṣṇe najbolj vzvišena, tako imenovana najbolj gotova raven. Prav tako, kot ko si priskrbimo zavarovanje, nam je to zagotovljeno. Kdo nam to zagotavlja? To zagotavlja Kṛṣṇa. Kṛṣṇa zagotavlja: ahaṁ tvāṁ sarva-pāpebhyo mokṣayiṣyāmi (BG 18.66). Kaunteya pratijānīhi na me bhaktaḥ praṇaśyati (BG 9.31). Api cet sudurācāro bhajate mām ananya-bhāk, sādhur eva sa man... (BG 9.30). To je tolikokrat zagotovljeno. Nārāyaṇa-parā. Kṛṣṇa osebno pravi: "Zavaroval vas bom." Ljudje trpijo zaradi posledic svojih grehov, nevednosti. Iz nevednosti izvajajo grešna dejanja in grešna dejanja delujejo na njih. Tako kot se neveden otrok dotakne vročega ognja in si opeče roko, in trpi. Ne morete reči: "Otrok je nedolžen, pa ga je ogenj vseeno opekel." Ne. To je naravni zakon. Nevednost. Grešna dejanja torej storimo zaradi nevednosti. Zato je potrebno doseči znanje. Nepoznavanje zakonov ni opravičilo. Če se na sodišču zagovarjate: "Gospod, nisem vedel, da moram trpeti in iti v zapor za šest mesecev, ker sem kradel. Tega nisem vedel..." Ne. Poznano ali nepoznano, moraš iti v ječo.
Zato je največji prispevek človeški družbi znanje. Obdržati se v nevednosti, v temi ni človeška družba, temveč družba mačk, psov... Ker so v nevednosti, jim nihče ne more dati znanja, ne morejo ga niti sprejeti. Zato imamo v človeški družbi institucije za širjenje znanja. To je največji prispevek. In to znanje, vrhovno znanje, je v Vedah. Vedaiś ca sarvaiḥ (BG 15.15). In vse Vede trdijo, da mora vsak vedeti, kaj je Bog. To je potrebno. (na stran): Ne počni tega. Vedaiś ca sarvaiḥ. Ljudje ne vedo tega. Zanimajo se za ves ta materialni svet, ne vedo pa, kaj je dejansko znanje. Zaposleni so z minljivimi stvarmi za zadovoljevanje čutov, ne zavedajo pa se, kaj je dejanski cilj vsega znanja. Na te viduḥ svārtha-gatiṁ hi viṣṇum (SB 7.5.31): cilj znanja je poznati Viṣṇuja, Boga. To je cilj znanja. Athāto brahma jijñāsā. Jīvasya tattva-jijñāsā (SB 1.2.10). To življenje, človeška življenjska oblika, je namenjena razumevanju Absolutne Resnice. To je življenje. In če ne poskušamo razumeti Absolutne Resnice, če smo preprosto zaposleni s tem, kako malo bolj udobno jesti, kako malo bolj udobno spati ali kako se malo bolj udobno prepuščati spolnosti, so to zgolj živalske aktivnosti. To so živalske aktivnosti. Človeška aktivnost pomeni razumeti, kaj je Bog. To je človeška aktivnost. Na te viduḥ svārtha-gatiṁ hi viṣṇuṁ durāśayā ye bahir-artha-māninaḥ (SB 7.5.31). Ne da bi to vedeli, se borijo za obstoj. Radi bi bili srečni z manipuliranjem zunanje energije, bahir-artha-māninaḥ. In ljudje, vodje, andhā yathāndhair upanīyamānāḥ (SB 7.5.31). Vprašajte velikega, velikega znanstvenika, filozofa: "Kaj je smisel življenja?" Ne vedo. Preprosto teoretizirajo, to je vse. Pravi življenjski cilj je razumeti Boga.