SL/Prabhupada 0927 - Le kako boste preučevali Kṛṣṇo



730423 - Lecture SB 01.08.31 - Los Angeles

Kdor torej namerava sprva preučevati, če je Kṛṣṇa Bog ali ne, ni prvovrstni bhakta. Prvovrstni bhakta je, kdor ima pristno ljubezen do Kṛṣṇe. Le kako boste preučevali Kṛṣṇo? Saj je vendar neomejen. To torej ni mogoče. Ukvarjanje s tem... Kṛṣṇe ne bi smeli poskušati spoznati s proučevanjem. To ni mogoče. Imamo omejeno zaznavo, omejeno moč čutov. Le kako torej lahko preučujemo Kṛṣṇo? To sploh ni mogoče. Zadošča, kar nam razkrije Kṛṣṇa Sam. Ne poskušajte. To ni...

Neti neti. Prav kot Māyāvādīji: poskušajo najti Boga, kje je Bog, kdo je Bog. Neti, ne to. Ugotavljajo zgolj: "Ni to." Njihova filozofija temelji na "ni to." Kaj je, pa ne vedo. Tako imenovani znanstveniki prav tako poskušajo najti končni vzrok, toda njihov postopek je "ni to." Toliko uspejo. Če še tako napredujejo, ugotavljajo zgolj: "Ni to", nikoli pa ne bodo odkrili, kaj je. Tega ne bodo nikoli odkrili. Lahko rečejo: "Ni to," ni pa mogoče, da bi vedeli, kaj je. To ni mogoče.

Panthās tu koṭi-śata-vatsara-sampragamyo
vāyor athāpi manaso muni-puṅgavānām
so 'pyasti yat prapada-sīmny avicintya-tattve
govindam ādi-puruṣaṁ tam ahaṁ bhajāmi
(BS 5.34).

To velja že za materialne predmete, kaj šele za Kṛṣṇo. Poskušajo oditi na Luno. V resnici ne vedo, kaj Luna sploh je. Resnično. Zakaj bi se sicer vračali nazaj? Če bi v polnosti vedeli kaj je, bi do zdaj že prebivali na njej. To poskušajo že zadnjih dvajset let. Vidijo zgolj: "Ni to. Ni živih bitij. Tam ne moremo živeti." Toliko "ne-jev". Kaj pa kakšen "da"? Ne, ničesar ne vedo. In to je samo en planet oziroma zvezda. Lunin planet velja za zvezdo.

Znanstveniki trdijo, da so vse zvezde sonca, nam pa Bhagavad-gītā pove sledeče: nakṣatrāṇām yatha śaśī. Śaśī pomeni, da je Luna taka kot veliko drugih zvezd. Kakšen je torej položaj Lune? Luna je svetla, ker odbija sončevo svetlobo. Po naših izračunih je torej Sonce eno samo. Sodobni znanstveniki pa pravijo, da obstaja veliko sonc, zvezd. Tu se ne strinjamo. To je samo eno vesolje. Obstaja veliko, nepreštevno mnogo Sonc, toda v vsakem vesolju je zgolj eno, ne pa mnogo Sonc. Kar v tem vesolju izkušamo, izkušamo preko svojega nepopolnega vida... Ne vemo. Ne moremo prešteti, koliko zvezd obstaja, koliko planetov obstaja. To ni mogoče. Materialnih stvari, ki so pred nami, torej ne moremo niti prešteti niti razumeti. Kaj lahko potem rečemo glede Vrhovnega Gospoda, ki je to vesolje ustvaril? Ničesar.

Zato je v Brahma-saṁhiti rečeno: panthās tu koṭi-śata-vatsara-sampragamyaḥ (BS 5.34). Panthās... Koṭi-śata-vatsara. Prostor je neomejen. Zdaj lahko uporabite svoja letala ali sputnike ali komore... Toliko stvari, ki so jih izumili. Torej potujete. In koliko ur, dni, let boste potovali? Ne. Panthās tu koṭi-śata-vatsara. Na milijone let, koṭi-śata-vatsara, boste potovali s svojo hitrostjo. Panthās tu koṭi-śata-vatsara-sampragamyaḥ. In kako bi se morali odpraviti? Morda z letalom, ki se giblje s hitrostjo zraka? Ne s to hitrostjo, 500 ali 1000 miljami na uro. Ne. Kakšna je hitrost zraka?

Svarūpa Dāmodara: 196.000 milj na sekundo.

Prabhupāda: 96 milj na sekundo. V vedski književnosti je omenjeno, da bi s to hitrostjo, hitrostjo zraka, 96.000 milj na sekundo... Samo zamislite si torej hitrost zraka. So panthās tu koṭi-śata-vatsara-sampragamyo vāyor athāpi (BS 5.34). Z letalom, ki se giblje s hitrostjo zraka. S to hitrostjo bi potovali na milijone let. Nato pove, da to ne velja samo za hitrost zraka temveč tudi za hitrost uma.