SL/Prabhupada 1017 - Brahma ni izvorni stvarnik. Izvorni stvarnik je Krišna
720200 - Lecture SB 01.01.01 - Los Angeles
Torej, postopek je tak, kot ko pristopamo k učitelju, duhovnemu učitelju, da pridobimo znanje. Pred Brahmo ni bilo nobenega vidnega živega bitja. Kako je torej dobil znanje? Odgovor je "tene brahma hṛdā ya ādi-kavaye" 'Ādi-kavaye'. Prvo ustvarjeno živo bitje, Brahma, je bilo poučeno iz notranjosti srca. To pomeni, da se Krišna, Vāsudeva ali Vsevišnji Gospod nahaja v srcu vsakega živega bitja. Nahaja se tudi v Brahmovem srcu. Je tudi v vašem srcu, mojem srcu. Uporabljena je beseda 'hṛdā'. 'Hṛdā' pomeni srce. Kogarkoli lahko poduči iz notranjosti srca. Ampak zakaj se Ga ne zavedamo? Teoretično nam je že jasno, ampak v pogojenem stanju ne moremo praktično razumeti, kako nas usmerja. Ampak On nas usmerja. To je dejstvo. Brahma ni navadno živo bitje, zato lahko sliši navodila Vsevišnjega Gospoda iz notranjosti srca. Kadar smo kvalificirani, jih tudi mi lahko slišimo, prav tako kot Brahma.
Brahma se je pojavil, da bi služil Gospoda. Da bi izpolnil Gospode želje. Kot najamemo mizarja in ga prosimo, da nam naredi omaro. Damo mu sestavine, orodje, plačo in on ustvari omaro. Podobno je Bog ustvaril tako sestavine kot ustvarjalca, Brahma pa je nato ustvaril ta univerzum. Ampak on ni izvorni stvarnik. Izvorni stvarnik je Krišna. Kot tak je Krišna tudi izvorni lastnik, saj je ustvaril vse sestavine. Ko delamo, v praksi vidimo, da sestavin ne moremo ustvariti sami. Recimo, da gradimo zelo visok nebotičnik - sestavin, torej vode, kamna, lesa, železa, ki so sestavine hiše, ne moremo ustvariti. Ustvari jih Bog. Mi jih samo preobrazimo. Vzamemo zemljo, prah iz zemlje in ga zmešano z vodo. Vodo ustvari Bog. Zemljo ustvari Bog. Ko ju zmešamo, naredimo kepo, nekakšno opeko, in jo damo v ogenj. Tudi ogenj je ustvaril Bog. Če natančno preučujemo tako vidimo, da sestavine in materiali, s katerimi rokujemo, niso naša stvaritev. So stvaritev Boga. Mi samo rokujemo z njimi. Ampak ker upravljamo z njimi, še ne postanejo naša lastnina. To je razumsko.
Če sem recimo delavec in rokujem z nekimi stvarmi, materiali ter nekaj pripravljam, to še ne pomeni, da končni, zaključni izdelek postane moja last. Ne. Le kako bi lahko postal? Zato je filozofija, da vse pripada Kṛṣṇi, Bogu. Tudi jaz Mu pripadam. In karkoli naredim, izdelam, tudi pripada Njemu. Razumeti moramo, da vse pripada Bogu. Tudi jaz pripadam Bogu. Moja inteligenca pripada Bogu. Sestavine ali fizični elementi s katerimi delamo tudi pripadajo Bogu. Po kakšni logiki lahko torej trdim, da sem jaz imetnik? Temu se reče iluzija. Gibanje za zavest Krišne je torej namenjeno obujanju izvorne zavesti človeške družbe, saj v mačkah in psih, živalih take zavesti ni mogoče obuditi. Ta živa bitja so tako otopela in v nižjem stanju zavesti, da ne morejo razumeti...