SL/Prabhupada 1073 - Odpovedati se težnji po gospodovanju materialni naravi
660219-20 - Lecture BG Introduction - New York
V petnajstem poglavju Bhagavad-gīte je orisana resnična podoba materialnega sveta. Gospod tam pravi:
- ūrdhva-mūlam adhaḥ-śākham
- aśvatthaṁ prāhur avyayam
- chandāṁsi yasya parṇāni
- yas taṁ veda sa veda-vit
- (BG 15.1)
Petnajsto poglavje Bhagavad-gīte primerja ta materialni svet z drevesom, katerega korenine so zgoraj, ūrdhva-mūlam. Ste že kdaj videli kakšno drevo, ki bi imelo korenine zgoraj? Drevo s koreninami zgoraj lahko vidimo v odsevu na vodni gladini. Z rečnega ali jezerskega brega lahko vidimo, da se drevo, ki raste na bregu, na vodni gladini zrcali z vejami navzdol in koreninami navzgor. Ta materialni svet je v resnici le odsev duhovnega sveta. Kot se drevo na vodni gladini zrcali obrnjeno narobe, podobno je tudi ta materialni svet zgolj odsev, senca. Čeprav senca ni stvarna, pa lahko iz nje sklepamo, da stvarnost obstaja. V puščavi ni vode, toda fatamorgana nam daje vedeti, da voda obstaja. Če to primerjamo z materialnim svetom, ki je le odsev duhovnega sveta, lahko brez dvoma rečemo, da v tem svetu ni vode, ni sreče. Voda oziroma dejanska sreča je v duhovnem svetu. Gospod pravi, da je duhovni svet možno doseči na sledeči način - nirmāna-mohā.
- nirmāna-mohā jita-saṅga-doṣā
- adhyātma-nityā vinivṛtta-kāmāḥ
- dvandvair vimuktāḥ sukha-duḥkha-saṁjñair
- gacchanty amūḍhāḥ padam avyayaṁ tat
- (BG 15.5).
To večno kraljestvo (padam avyayam) lahko dosežejo tisti, ki so nirmāna-mohā. Nirmāna-mohā. Nirmāna pomeni, da si želimo določenih poimenovanj. Umetno si nadevamo različna poimenovanja. Nekdo si želi biti "profesor", nekdo si želi biti "gospod", nekdo si želi biti "predsednik", nekdo "bogataš" ali "kralj" itd. Na ta poimenovanja ne bi smeli biti navezani, saj se vsi ti nazivi nanašajo na materialno telo, mi pa se razlikujemo od svojih teles. To razumevanje je prva stopnica duhovnega spoznavanja. Ta poimenovanja nas torej ne bi smela privlačiti. Drugi pogoj pa je jita-saṅga-doṣā, saṅga-doṣā. Trenutno na nas vplivajo in nas vežejo tri stanja materialne narave. Tega vpliva se lahko znebimo le z vdanim služenjem Gospodu. Dokler nas ne bo privlačilo vdano služenje Gospodu, se vpliva treh stanj materialne narave ne moremo znebiti. Zato Gospod pravi: vinivṛtta-kāmāḥ. Želje po nazivih oziroma naše navezanosti se porajajo iz poželenja. Želimo si gospodovati materialni naravi. Dokler se ne odpovemo tej težnji po gospodovanju materialni naravi, se ne moremo vrniti v kraljestvo Vsevišnjega, sanātana-dhāmo. Dvandvair vimuktāḥ sukha-duḥkha-saṁjñair gacchanty amūḍhāḥ, amūḍhāḥ padam avyayaṁ tat (BG 15.5). To večno kraljestvo, ki v nasprotju z materialnim svetom, ni nikoli uničeno, lahko dosežejo tisti, ki so amūḍhāḥ. Amūḍhāḥ pomeni tisti, ki niso zmedeni, tisti, ki se ne pustijo zapeljati čarom navideznega uživanja. In tisti, ki z vsem srcem vdano služi Vsevišnjemu Gospodu, je oseba, ki zlahka doseže večno kraljestvo. To večno kraljestvo ne potrebuje ne sonca, ne lune in ne elektrike. To je le bežna predstava tega kako lahko dosežemo večno kraljestvo.