SL/Prabhupada 1067 - Bhagavad-gito moramo sprejeti v celoti in takšno kot je

From Vanipedia
Jump to: navigation, search
Go-previous.png Prejšnja stran - Video 1066
Naslednja stran - Video 1068 Go-next.png

Bhagavad-gito moramo sprejeti v celoti in takšno kot je - Prabhupāda 1067


660219-20 - Lecture BG Introduction - New York

Živa bitja, kot majcene popolne enote imajo vse možnosti, da spoznajo celoto. In vse vrste nepopolnosti so odraz nepopolnega znanja o celoti. Bhagavad-gītā vsebuje popolno znanje o vedski modrosti.

Celotno vedsko znanje ne nezmotljivo. Obstajajo različni primeri, kako lahko razumemo, da je vedsko znanje nezmotljivo. Na primer, če pogledamo hindujce in kako oni sprejemajo, da je vedsko znanje popolno. Tole je preprost primer za ponazoritev. Kravji gnoj je živalsko blato. V skladu s smṛti literaturo oziroma vedsko modrostjo, če se nekdo dotakne živalskega iztrebka, se mora stuširati, da se očisti. Ampak v vedskih svetih spisih je rečeno, da je kravje blato čisto. In ravno obratno, umazan kraj ali umazane reči se očistijo v stiku z kravjim blatom. Sedaj bi lahko oporekali, da kako je mogoče, da je na nekem mestu rečeno, da so živalski iztrebki nečisti, a spet drugje, da je kravje blato, ki je ravno tako živalski iztrebek, čisto, saj gre za protislovje. Ampak v resnici, čeprav se zdi, da sta si izjavi nasprotujoči, ker gre za vedsko odredbo, moramo to zaradi praktičnih razlogov sprejeti. In ko to sprejmemo, ne napravimo napake. Dr. Lal Mohan Gosal, moderni znanstvenik in kemik je odkril, ko je zelo natančno analiziral kravje blato, da ima antiseptične lastnosti. Podobno je iz radovednosti analiziral tudi vodo iz reke Gange. Kar hočem reči je, da je vedsko znanje popolno, ker je iznad vskaršnih dvomov in napak. In Bhagavad-gītā je bisto vsega vedskega znanja. Vedsko znanje je torej nezmotljivo. Prihaja po popolnem nasledstvu učiteljev in učencev.

Zaradi tega vedsko znanje ni stvar raziskovanja. Naše raziskovanje je nepopolno, saj vse proučujemo z nepopolnimi čutili. In rezultat našega raziskovanja je tudi nepopoln. Ne mora biti popoln. Popolno znanje moramo sprejeti. To sestopa od zgoraj, kot je rečeno v Bhagavad-gīti, kot smo rekli, evaṁ paramparā-prāptam imaṁ rājarṣayo viduḥ (BG 4.2). Znanje moramo sprejeti iz pravega vira: od duhovnega učitelja, ki pripada nasledstvu učiteljev in učencev, ki se začne z Gospodom samim. Bhagavad-gīto je izgovoril sam Gospod. In Arjuna, hočem reči, učenec, ki je sprejel nauke Bhagavad-gīte, jo je sprejel v celoti, takšno kot je, ne da bi kaj zanemaril. To tudi ni dopustno, da sprejmemo en del Bhagavad-gīte in zavržemo drugega. To ni dopustno, kajti Bhagavad-gīto moramo sprejeti brez sprevržene interpretacije in v celoti ter brez prikrite agende v spoznavanju. Kajti sprejeti bi jo morali kot najbolj popolno vedsko znanje. Vedsko zananje se pridobi iz transcendentalnih (duhovnih) virov, saj Gospod sam je bil tisti, ki je izgovoril prvo besedo. Besede, ki jih izgovori Gospod se imenujejo apauruṣeya, kar pomeni, d aso nečloveškega izvora in ne izvirajo iz tega posvetnega stvarstva, ki je podrvrženo štirim vrstam nepopolnosti. Živo bitje v tem materialnem svetu ima štiri pomankjlivosti, in sicer 1) da dela napake, 2) da je kdaj v iluziji, in 3) da poskuša prevarati druge ter 4) da ima nepopolna čutila. S temi štirimi vrstami nepopolnosti, ni mogoče pridobiti popolnega znanja na področju vseobsegajočega znanja. Toda vede niso takšne. Vedsko znanje je bilo vsajeno v Brahmovo srce, ki je prvo ustvarjeno živo bitje. In Brahmā je nato to znanje podal svojim sinovom in učencem, takšno kot ga je izvorno prejel od Gospoda.